Husein ni bil povezan z Al Kaido, je zapisano v tajnem poročilu, ki ga Bush noče razkriti javnosti. Foto: EPA
Husein ni bil povezan z Al Kaido, je zapisano v tajnem poročilu, ki ga Bush noče razkriti javnosti. Foto: EPA
Ameriški predsednik George Bush (desno) s podpredsednikom Dickom Cheneyjem
Busheva administracija vztraja, da je imel Husein povezave z Al Kaido. Foto: EPA
Ameriški vojak v Iraku
Huseinov padec je bil potreben za varnost ZDA, poudarja ameriška administracija. Foto: EPA

V dnevnem poročilu iz 21. septembra 2001, tik po napadih v ZDA, so obveščevalci predsedniku Georgeu Bushu pojasnili, da ni pravih dokazov o Huseinovih terorističnih zvezah.

Administracija je kljub temu v kasnejšem utemeljevanju vojne v Iraku poleg orožja za množično uničevanje navajala prav vez med Al Kaido in diktatorjem.

Husein naj bi se zaradi Al Kaide počutil celo ogroženega in je stike z organizacijo imel le v tej meri, da je skušal vanje vriniti svoje obveščevalce.

Tudi Ciino poročilo zavrnilo povezave
Podrobnosti obveščevalnega poročila so kasneje postale del prav tako strogo zaupne analize Cie, ki je ugotovila, da je Sadam Husein namenjal denar palestinskim skrajnežem in družinam samomorilskih bombnih napadalcev, kljub temu pa najverjetneje ni omenjala vez med Al Kaido in Irakom.

S poročilom naj bi bili seznanjeni vsi vodilni člani administracije od Busha in podpredsednika Dicka Cheneyja, do obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, državnega sekretarja Colina Powella, svetovalke za nacionalno varnost Condoleezze Rice in njihovih namestnikov.

Kljub temu so vse do vojne v Iraku, ki se je začela marca 2003, poudarjali povezave med Al Kaido in Huseinom.

Cheney izrekel očitne laži
Bush je tako septembra 2002 dejal, da v vojni proti terorizmu ni nobene razlike med Al Kaido in Irakom, Rumsfeld pa je dan kasneje zatrjeval, da imajo verodostojne dokaze o poskusih navezave stikov med Al Kaido in Irakom.

Pomenljiva je tudi Cheneyjeva trditev 9. decembra 2001, da je precej dobro potrjeno, da se je vodja teroristov v napadih 11. septembra Mohamed Ata aprila 2001 v Pragi sestal z visokim predstavnikom iraške obveščevalne službe. Kasneje sta FBI in Cia ugotovila, da je bil Ata v tem času v ameriški zvezni državi Virginija.

V Iraku ni bilo niti orožja
Nekaj mesecev po invaziji na Irak se je izkazalo, da kemičnega ali biološkega orožja v Iraku ni, zdaj pa se je zamajal že tako razpokani drugi najpomembnejši razlog za napad, v katerega pa pravzaprav nihče nikoli ni resno verjel.

Administracija sicer priznava obstoj skrivnega poročila, vendar ga noče pokazati kongresnim preiskovalcem, ki so za poročilo izvedeli šele lani, piše National Journal. Čeprav demokrati predsednika Busha obtožujejo zavajanja domače in tuje javnosti, pa predsednik vztraja pri sklicevanju na domače in tuje obveščevalce.