A resolucija Teheranu niti ne postavlja roka za izpolnitev zahtev niti vprašanja iranskega jedrskega vprašanja ne posreduje naprej Varnostnemu svetu ZN.
Resolucijo je predlagalo pet stalnih članic VS ZN in Nemčija ter 12 drugih držav. Dokument je rezultat kompromisa med zahodnimi državami na eni ter Rusijo in Kitajsko na drugi strani. Zanj je danes glasovalo 32 od skupaj 35 članic sveta guvernerjev. Proti sta glasovala le Ekvador in Kuba, Indonezija pa se je vzdržala.

Čeprav resolucija kritizira kljubovanje Teherana, pa mu ne postavlja ultimatov oziroma rokov, kot npr. da mora inšpektorjem IAEA-ja omogočiti izvedbo preiskave o domnevnih prizadevanjih za izdelavo jedrskega orožja ali do kdaj mora odgovoriti na nedavno poročilo IAEA-ja, ki islamsko republiko obtožuje, da je skušala in morda še poskuša razviti jedrsko orožje.

ZDA pozdravljajo resolucijo
Resolucija le poziva generalnega direktorja IAEA-ja Jukija Amana, naj v svoje poročilo o napredku za srečanje sveta guvernerjev IAEA-ja marca prihodnje leto vključi oceno o uresničevanju danes sprejete resolucije. Poleg tega v njej med drugim piše, da "je bistvenega pomena, da Iran in agencija okrepita medsebojni dialog". Vsebuje tudi poziv Teheranu, naj "v celoti in nemudoma izpolni svoje obveznosti iz ustreznih resolucij Varnostnega sveta ZN".

Resolucijo so medtem že pozdravile ZDA. Kot so še sporočili iz Bele hiše, je poročilo IAEA-ja, na osnovi katerega je bila resolucija sprejeta, podrobno pojasnilo sistematična prizadevanja Irana za razvoj jedrskega orožja, ZDA pa so odločene preprečiti, da bi do tega orožja dejansko prišel. Zato so si skupaj z drugimi prizadevali za oblikovanje široke mednarodne koalicije za krepitev pritiska in izolacijo iranskega režima ter bodo v tej smeri še nadaljevali.
Priprave na morebiten napad
Že pred tem je predstavnik ZDA pri IAEA-ju Glyn Davies danes branil resolucijo pred očitki, da je prešibka, ter zatrdil, da "nam daje orodje, ki ga potrebujemo, da opravimo svoje delo". Izraelski veleposlanik pri IAEA-ju Ehud Azulaj je po drugi strani resolucijo že v četrtek kritiziral, saj da si je želel močnejšega besedila, morda celo petega kroga sankcij VS ZN.

Veleposlanik Irana pri IAEA-ju Ali Soltanieh pa je danes v odzivu na sprejetje resolucije napovedal, da se Iran prihodnji teden ne bo udeležil foruma IAEA-ja o Bližnjem vzhodu brez jedrskega orožja. "Kako se sploh lahko udeležimo?" je dejal novinarjem in dodal: "Mislimo, da ne bo uspešen, zato ne bomo sodelovali." Poleg tega so v Teheranu kmalu po potrditvi resolucije sporočili, da bodo v noči na soboto izvedli vojaško vajo protiletalske obrambe, s katero se želijo pripraviti na morebiten napad Izraela na iranske jedrske objekte.

O razvoju eksplozivne naprave
IAEA je v 8. novembra objavljenem poročilu prvič doslej zapisal, da ima verodostojne dokaze, da je Iran od leta 2003 pa vsaj do 2010, če ne še naprej, razvijal "jedrsko eksplozivno napravo". Kot je še opozoril, je šlo za strukturiran program, ki se morda še vedno nadaljuje. Agencija se je doslej osredotočala predvsem na zmogljivosti Irana za pridobivanje urana in plutonija, ki pa se lahko uporabljata tudi za proizvodnjo elektrike.

Iran, ki vsakršne očitke o vojaški dimenziji svojega jedrskega programa odločno zavrača, je omenjeno poročilo zavrnil kot "neprofesionalno, neuravnoteženo, nezakonito, spolitizirano" in osnovano na ponarejenih podatkih zahodnih obveščevalnih služb. Zatrdil je tudi, da ne bo nikoli pristal na kompromis glede svoje legitimne pravice do miroljubnega jedrskega programa.
Vendarle pa so nato iz Teherana v sredo sporočili, da bodo IAEA-ju podali podroben in argumentiran odgovor na očitke iz poročila. Zahodne države so medtem po objavi poročila IAEA-ja izrazile zaskrbljenost in zahtevale okrepitev pritiska oz. sprejetje novih sankcij proti islamski republiki. Vse pogosteje se je v zadnjem času govorilo tudi o možnosti vojaškega ukrepanja proti Iranu, o čemer še posebej glasno razmišljajo v Izraelu.

A po drugi strani so obenem znova prišla na dan globoka razhajanja glede Irana med zahodnimi stalnimi članicami VS ZN in Nemčijo na eni ter Rusijo in Kitajsko na drugi strani. Slednji - Peking je močno odvisen od uvoza iranske nafte, Moskva pa ima tesne trgovinske vezi z Iranom in je med drugim zgradila doslej edino iransko jedrsko elektrarno - sta namreč do sprejemanja novih sankcij proti islamski republiki veliko bolj zadržani.