Državi sta namreč vse od leta 1953, ko se je končalo triletno bojevanje, tehnično še vedno v vojni, saj takrat nista podpisali mirovnega sporazuma, temveč le premirje. George Bush, predsednik ZDA, ki so se bojevale na strani Južne Koreje, je dejal, da se lahko o mirovnem sporazumu pogovarjajo takoj, ko bo Severna Koreja ustavila svoj jedrski program. Začetni korak je Pjongjang že storil z napovedjo o zaprtju reaktorja v Jongbjonu.

"Severna in Južna Koreja delita mnenje, da morata končati trenutno veljavno premirje in zgraditi režim trajnega miru," je dejal južnokorejski voditelj Ro. Premirje so leta 1953 podpisale Kitajska, Severna Koreja in sile ZN-a pod vodstvom ZDA, ne pa tudi Južna Koreja.

Po 50 letih redni vlaki
Severnokorejski voditelj Kim in njegov kolega Ro Mu Hjun sta se zadnji dan tridnevnega vrha, šele drugega v zadnjih 50 letih, dogovorila tudi o ponovni vzpostavitvi redne železniške proge med državama, kar naj bi pomagalo k dvigu obubožanega severnokorejskega gospodarstva. Odslej naj bi se redno srečevali tudi ministri in obrambni uradniki obeh držav, ustanovili pa naj bi tudi območje sodelovanja okoli zloglasne morske meje na zahodu polotoka.

Delegaciji držav sta se tudi dogovorili, da bosta na olimpijskih igrah v Pekingu reprezentanci nastopili združeni v eno. Že doslej so športniki obeh držav na nekaterih tekmovanjih nastopili skupaj, a poletne igre leta 2008 na Kitajskem bodo prvo veliko tekmovanje.

K. T.