Izvršna direktorica IMF-a Christine Lagarde je ob napovedi odobritve finančne injekcije pojasnila, da je posojilo tvegano, vendar je prepričana, da je Ukrajina v zadnjih tednih dokazala, da je sposobna izpeljati reforme.

Ukrajina se je znašla na robu bankrota, potem ko je po spremembi oblasti v Kijevu padlo v vodo 15 milijard vredno posojilo Rusije.

IMF je v zameno za posojilo zahteval uvajanje gospodarskih reform, med katerimi je tudi boleče zvišanje cen plina, katerega cene so se marca že zvišale za 50 odstotkov, s čimer je moral Kijev dokazati, da misli resno s svojimi zavezami.

Lagardova je napovedala, da bo sklad redno preverjal uresničevanje danih ukrajinskih obljub.

Z odobritvijo pomoči IMF-a bo lahko Ukrajina dobila še 15 milijard dolarjev od Svetovne banke, Evropske unije, Kanade in Japonske ter milijardo dolarjev posojilnih jamstev od ZDA.

Del od 17 milijard dolarjev bo morala Ukrajina nameniti za plačilo dela dolga do IMF-a. Finančna sredstva bo dobila v prihodnjih dveh letih, prvi obrok v znesku 3,2 milijarde dolarjev pa bo na voljo takoj.

ZDA so že pozdravile odločitev IMF-a in ameriški finančni minister Jacob Lew je dejal, da je to pomembna prelomnica za Ukrajino.

"Program IMF-a, skupaj z dvostransko pomočjo ZDA in drugih držav, bo Ukrajini omogočil nadaljevanje napredka pri odpravljanju globoko ukoreninjenih gospodarskih izzivov in ji pomagal nazaj na pot gospodarske stabilnosti in rasti," je dejal Lew.

Kijev zajel ruskega atašeja
Ukrajinske oblasti so zajele ruskega vojaškega atašeja v Kijevu, ker naj bi vohunil, zaradi česar so mu ukazali, da mora zapustiti državo. Neimenovani diplomat naj bi bil po navedbah ukrajinskega zunanjega ministra prijet v sredo med "vohunskimi dejavnostmi".

Medtem je na vzhodu Ukrajine še vedno napeto, potem ko so nadzor nad več mesti prevzeli proruski uporniki, ki nasprotujejo oblastem v Kijevu. Te so priznale, da so v tem delu države postale nemočne.

Ukrajina spet uvedla naborništvo
Prav zato je Ukrajina z ukazom začasnega predsednika Oleksandra Turčinova spet uvedla naborništvo. To je utemeljeno s "poslabšanjem situacije na vzhodu in jugu države, krepitvijo proruskih oboroženih enot, prevzemanjem nadzora nad javnimi stavbami in vojaškimi enotami, kar ogroža ozemeljsko celovitost". Naborništvo vključuje moške, stare od 18 do 25 let, ki tega niso opravičeni.

Vpoklicali naj bi jih še v maju in potem v juniju, služiti pa bodo morali pol leta. Ukrajina tako ponovno uvaja naborniški sistem, ki ga je odpravila šele pred pol leta.

V Donecku zasedli sedež državnega tožilca
Približno 300 proruskih protestnikov je v Donecku napadlo in zasedlo stavbo, v kateri ima sedež državni tožilec. Stavbo je branilo okoli 100 policistov, ki pa so se morali na koncu predati. Množica je napadla policiste z granitnimi kockami in podobnimi predmeti, ti pa so uporabili solzivec in šokgranate.

To napadalcev ni ustavilo in so policiste zajeli in razorožili, nekaj pa jih je pobegnilo, navaja poročevalec francoske tiskovne agencije AFP. V incidentu so bili najmanj štirje policisti ranjeni. Napadalci, ki so stavbo napadli z več strani, naj sicer ne bi uporabljali strelnega orožja. Več policistov je bilo ranjenih, poroča Al Džazira, nekaj tudi pretepenih, potem ko so jim napadalci odvzeli ščite in orožje.

"Urad tožilca je izpolnjeval kriminalne ukaze iz Kijeva proti svojemu ljudstvu in ljudi obtoževal separatizma in drugih lažnih zločinov," je za Reuters dejal 43-letnik, ki se je predstavil kot Igor.

V industrijskem Donecku za 11. maj napovedujejo tudi referendum o neodvisnosti in priključitvi pokrajine Rusiji po krimskem vzoru.

Kijev: Kriva je Moskva
Kijev za nemire obtožuje sosednjo Rusijo, ki zanika kakršno koli vmešavanje, vendar poudarja, da ima pravico do posredovanja, če bodo ogroženi njeni interesi in pravice rusko govorečega dela prebivalstva.

IMF je opozoril, da se bo Rusija zaradi ukrajinske krize znašla v recesiji. Samo letos je državo kot posledica sankcij ZDA in EU-ja zapustilo že sto milijard dolarjev.