Organizacijo Misijonarke ljubezni je leta 1950 ustanovila mati Terezija, katoliška redovnica albanskega rodu, ki je večino svojega življenja posvetila delu z revnimi v Kolkati v Indiji. Za svoje delo je prejela Nobelovo nagrado za mir, po smrti pa jo je Vatikan razglasil za svetnico.

Organizacija, ki jo je ustanovila, ena najbolj znanih na svetu, danes vodi zavetišča po vsej Indiji, v katerih na tisoče nun pomaga zapuščenim otrokom ter vodi šole, bolnišnice in hospice. Po poročanju časopisa Hindu daily je v finančnem letu 2020–2021 za svoje delo iz tujine prejela okoli 750 milijonov dolarjev.

Indijsko notranje ministrstvo je 25. decembra sporočilo, da je zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnilo prošnjo organizacije za podaljšanje dovoljenja, ki ji omogoča prejemanje denarja iz tujine. Organizacija Misijonarke ljubezni je to novico v ponedeljek potrdila, dodali so, da "dokler zadeva ne bo rešena", ne bodo uporabljali svojih računov za nakazila iz tujine.

Novica sicer prihaja dva tedna po tem, ko je policija v zvezni državi Gudžarat, iz katere prihaja premier Narendra Modi, odprla preiskavo proti Misijonarjem dobrodelnosti zaradi domnevne "prisilne spreobrnitve" hindujcev v krščanstvo. To je obtožba, ki jo na račun organizacije že dolgo navajajo radikalnejši člani večinske religije v Indiji.

Aktivisti opozarjajo, da so verske manjšine v Indiji žrtev vse hujše diskriminacije in nasilja, odkar je oblast v državi leta 2014 prevzela Modijeva hindujska nacionalistična stranka BJP. Ameriška komisija za mednarodne verske svoboščine je Indijo lani prvič po letu 2004 uvrstila med države, v katerih obstajajo razlogi za posebno zaskrbljenost.

Modijeva vlada sicer zavrača očitke o agendi radikalne t. i. hindutve oziroma hindujske hegemonije in vztraja, da imajo ljudje vseh religij enake pravice.