Je prihodnost Haitija svetla? "To je tisti normalen občutek, ki ga moramo imeti. To mora postati resničnost," nam je na vprašanje o prihodnosti Haitija odgovoril predstavnik za stike z javnostmi Združenih narodov za Koordinacijo humanitarnih zadev na Haitiju (OCHA/Haiti) George Ngwa Anuongong.

Orkan Sandy je prišel v času žetve in uničil še to, kar je ostalo. Ravno zato so humanitarne organizacije na Haitiju zaprosile za mednarodno pomoč v vrednosti 39,2 milijona dolarjev, ki bo med drugim namenjena tudi za semena. "Decembra bo namreč čas setve," opomni George N. Anuongong.

Razdejanje, ki ga je za seboj pustila Sandy, je bilo veliko. Življenje je izgubilo 54 ljudi, veliko škode je na infrastrukturi: uničene so šole, ceste, hiše. Natančneje, uničenih je 6.274 hiš, 2.949 ljudi živi v začasnih šotorih. Škoda je tudi na kmetijskih površinah, na južnem delu države je uničenih več kot 70 odstotkov pridelovalnih površin. ZN je že sprožil rdeči alarm, saj naj bi v kratkem zmanjkalo hrane. Koliko življenj je ogroženih? Okoli 1,6 milijona.

Revščina, rušilni potres, suša, orkani - ne znam si predstavljati, kakšna je razpoloženje med ljudmi?
Za nekatere je to le še ena izmed katastrof, ki je znova prizadela Haiti. Res je seveda, da do teh stvari ne smeš biti nikoli ravnodušen. A Haitijci so zelo odporni ljudje, ki se spoprimejo s situacijo in iščejo rešitev.

Kako pa se spopadajo s situacijo in iščejo rešitev?
Tukaj so tako vladne kot zasebne institucije, ki ljudem omogočajo psihološko svetovanje, druge agencije jim nudijo osnovna sredstva za preživetje. Zato sem vam tudi govoril o odpornosti ljudi proti naravnim nesrečam. Za njih je to le še ena nesreča več, s katero se bodo soočili in jo bodo tudi preživeli. Prav tako jih izobražujemo, kako ravnati ob nesrečah, da bodo na novo lahko pripravljeni. Trenutno jih pripravljamo na ravnanje ob potresu in orkanu. Izobraževanje že ima učinek, saj ljudje vedo, kaj morajo storiti, kam se morajo obrniti na pomoč. Tako se spopadajo s situacijo.

Skoraj tri leta po smrtonosnem potresu v prestolnici Pourt-au-Prince v šotorih še vedno živi 350.000 ljudi. Kaj je bilo za te ljudi narejenega do danes?
Vlada in Združeni narodi na Haitiju so naredili veliko. Kot veste, je po potresu 1,5 milijona ljudi živelo v začasnih kampih, danes jih živi 370.000. Vlada in njeni partnerji iščejo temeljne rešitve, med katerimi je tudi zbiranje sredstev za gradnjo potresno varnih hiš.

Koliko denarja ste zbrali do zdaj? Zagotovo imate podatek.
Ne, ne vem, zato, ker so sredstva, ki jih ima na razpolago ZN, ločena od sredstev, ki jih države nakažejo neposredno haitijski vladi. Kot vem, so leta 2010 zbrali nekaj več kot štiri milijarde dolarjev. Polovica tega denarja je bila porabljena po potresu, tako da je ostalo nekaj več kot dve milijardi dolarjev, s katerimi pa razpolaga organizacija Clinton Global Initiative nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona. Res pa je, da s to organizacijo sodelujeta tako haitijska vlada kot ZN.
Ste rekli štiri milijarde dolarjev?
Da, mislim, da je bila številka 4,7 milijarde dolarjev.

In ta denar je bil namenjen za kaj, za hrano, zdravila?
Za hrano, zdravila, rekonstrukcijo, za vse. Namenjen je bil kot pomoč Haitiju.

To vas sprašujem zato, ker lahko še vedno slišimo ali pa beremo kritike, da je bilo za Haiti storjenega premalo, da je napredek tri leta po potresu neznaten.
Takim kritikom pravim, naj le obiščejo Haiti in se prepričajo na svoje oči. Haiti je imel težave že pred potresom. Ne pozabimo, da si ZN že nekaj časa prizadeva stabilizirati državo. Uspelo nam je zmanjšati število ljudi, ki živijo v začasnih šotorih, kot sem že omenil, z 1,5 milijona na 370.000. Prav tako smo obnovili nekatere šole in zdravstveni sistem - omejili smo kolero, tudi število okužb je padlo. Haitijska vlada in ZN se trenutno ukvarjamo predvsem s strategijo prenosa humanitarnih dejavnosti, ki so zdaj usmerjene v pomoč ljudem, na dolgoročno strategijo trajnostnega razvoja, kot je recimo gradnja potresno varnih hiš.

Ko ste ravno omenili kolero – pred potresom leta 2010 in prihodom ZN-a na Haitiju ni bilo kolere dobrih sto let. Ste kaj slišali za govorice, da naj bi nekdo kolero prinesel na Haiti?
Da, slišali smo jih. In to niso govorice, temveč obtožbe …

Prav imate, gre kar za obtožbe.
Glede na te obtožbe naj bi bile za kolero odgovorne varnostne sile ZN-a. To bo preiskala neodvisna komisija.

Preiskava še ne poteka?
Ne. Najprej mora biti določena neodvisna komisija, ki bo nato raziskala izvor kolere in rezultate objavili v poročilu.

In kdaj lahko pričakujemo to poročilo?
Neodvisna komisija bo delovala po svojem terminskem načrtu, zato vam tega odgovora ne morem dati.

Kaj ljudje trenutno najbolj potrebujejo?
Potrebujejo zatočišča, potrebujejo hrano, čistilne naprave za vodo, pitno vodo. Poškodovanih je bilo sto šol, od tega jih je 50 popolnoma uničenih. Okoli 20.000 otrok ne more v šolo, zato smo jim zagotovili začasne objekte, da sploh lahko hodijo v šolo. To trenutno najbolj potrebujejo, zato tudi pozivamo mednarodno skupnost k zbiranju 39,2 milijarde dolarjev, ki bodo šli v te namene.

Kako Haitijci gledajo na prisotnost ZN-a na Haitiju? Jim predstavljate nujno zlo, ker trenutno drugače pač ne gre, ali odobravajo vaše delovanje na otoku?
Pomoč ZN-a cenijo, saj inženirji iz ZN-a pri obnovi cest in mostov sodeluje z inženirji iz ministrstva. Mednarodne organizacije se ukvarjajo tudi z zajezitvijo kolere in oskrbo s pitno vodo, zagotavljajo hrano, medicinsko pomoč, izobraževanje. To zelo cenijo.

Kolera zdaj ni več razširjena?
Imamo še nekaj primerov, a vlada s partnerji išče rešitve. Haitijska in dominikanska vlada skupaj z mednarodnimi organizacijami načrtujeta popolnoma odpraviti kolero, ki se pojavlja v obeh državah.

Se vam zdi, da je haitijska vlada naredila vse, kar je v njeni moči, za svoje ljudi?
Na to vprašanje vam v imenu haitijske vlade ne morem odgovoriti. Govorim lahko le v imenu ZN-a. Verjamem pa, da se trudi po svojih najboljših močeh.

Torej nimate mnenja o njenem delu?
Ne.

Zakaj sem vas prej spraševala o zaupanju ljudi v samo prisotnost ZN-a v državi? Namreč, nedolgo nazaj se jo pojavil škandal, ko so vojaki urugvajske vojske, ki so delali za ZN, nadlegovali nekega dečka.
Primer je na sodišču. Vojakom sodijo.

Pa ljudje zaupajo ZN-u in drugim humanitarnim organizacijam na Haitiju?
Včasih je lažje uporabiti en primer, ki ga posplošiš. A za zdaj menim, da cenijo našo pomoč. Da, lahko se občasno znotraj sistema pojavijo anomalije, to se dogaja povsod, a to ne uniči rezultatov našega trdega dela na Haitiju.

Koliko časa bo potreboval Haiti, da se postavi na noge?
Kot sem že dejal, se trenutno ukvarjamo s strategijo trajnostnega razvoja. Kako dolgo bo to trajalo, ne vem.