"Legitimnost je bila nezadostna," je danes v Haagu izjavil vodja komisije Willibrord Davids. "Resolucije Varnostnega sveta ZN o Iraku iz 90. let niso dale mandata za ameriško-britansko posredovanje," je komisija zapisala v poročilu, ki ga je danes prejel tudi nizozemski premier Jan Peter Balkenende.
Preiskovalna komisija je bila ustanovljena februarja leta 2009 na predlog nizozemske vlade, potem ko se je ta znašla pod pritiskom dela politične javnosti, ki se je spraševal o legitimnosti nizozemske politične podpore invaziji na Irak.
Komisija, sestavljena iz osmih strokovnjakov, je preiskovala proces odločanja nizozemske vlade od poletja 2002 do poletja 2003, ki jo spodbudil k podpori invazije, čeprav ni imela mandata ZN-a.
O vlogi Nizozemske
Haag je svojo politično podporo upravičeval z iraškimi kršitvami resolucij Varnostnega sveta ZN, medtem ko sta se Washington in London izgovarjala na domnevno orožje za množično uničevanje v Iraku. Po navedbah komisije se je nizozemsko zunanje ministrstvo, ki ga je takrat vodil poznejši generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer, že avgusta 2002 odločilo za "politično podporo Nizozemske invaziji".
Komisija je sicer ugotovila, da ni nobenega dokaza, da je dala Nizozemska k invaziji tudi "dejaven vojaški prispevek". Nizozemska je julija 2003 na jug Iraka kljub temu napotila 1.100 vojakov, ki so sodelovali v mednarodnih silah pod poveljstvom ZDA, vendar v skladu z mandatom ZN-a. Njihova misija se je končala spomladi leta 2005.