Če svet ne bo hitro povečal obsega čiste energije, mu grozi dvig temperature ozračja z ekstremnimi vremenskimi pojavi in vodnim stresom. To bi lahko spodkopalo energetsko varnost in ogrozilo dobavo obnovljivih virov energije, kaže poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO), pripravljeno v partnerstvu s 26 svetovnimi organizacijami.

Letno poročilo z naslovom Stanje podnebnih storitev se letos, ko se svet spopada z energetsko krizo, osredotoča na energetiko. "Energetski sektor je vir približno treh četrtin svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Prehod na čiste oblike ustvarjanja energije, kot so sončna, vetrna in vodna, ter izboljšanje energetske učinkovitosti sta ključna, če želimo blaginjo v enaindvajsetem stoletju," je poudaril generalni sekretar WMO-ja Petteri Taalas. "Neto ničla do 2050 je cilj. A tja bomo prišli le, če podvojimo dobavo elektrike z nizkimi izpusti v prihodnjih osmih letih," je dodal.

WMO ob tem dodaja, da bodo zanesljive informacije o vremenu, vodi in podnebju vse pomembnejše za krepitev odpornosti energetske infrastrukture in pokrivanje naraščajočih potreb.

87 odstotkov elektrike na svetu iz termoelektrarn, jedrskih elektrarn in hidroelektrarn

Poročilo med drugim kaže, da je 87 odstotkov svetovne elektrike ustvarjene s termoelektrarnami, jedrskimi elektrarnami in hidroelektrarnami, ki so neposredno odvisne od razpoložljivosti vode. 33 odstotkov termoelektrarn, ki vodo nujno potrebujejo za hlajenje, je na območjih z visokim vodnim stresom. Enako velja za 15 odstotkov jedrskih elektrarn; ta delež se bo v prihodnjih 20 letih predvidoma povečal na 25 odstotkov.

Na območju z visokim vodnim stresom je nameščenih tudi 11 odstotkov kapacitet vseh svetovnih hidroelektrarn. Približno 26 odstotkov obstoječih in 23 odstotkov načrtovanih jezov za hidroelektrarne pa je načrtovanih na rekah, ki imajo srednjo do visoko tveganje pomanjkanja vode. Številne jedrske elektrarne ob tem ležijo na nizkih obalnih območjih in so zato izpostavljene tudi tveganju dviga morske gladine ter poplav.

Investicije v obnovljive vire se morajo do leta 2050 potrojiti, če želi svet do tega mejnika doseči neto ničelne izpuste, kaže poročilo. V letih 2019 in 2020 je bilo največ investicij v obnovljive vire v vzhodni Aziji in pacifiški regiji, zlasti na Kitajskem in Japonskem, sledili sta zahodna Evropa in Severna Amerika.

Afrika kot neizkoriščen potencial

Poročilo ob tem poudarja neizkoriščene priložnosti na afriški celini, ki ima priložnost postati pomemben igralec na energetskem trgu. 60 odstotkov najboljšega sončnega potenciala je namreč v Afriki, hkrati pa je tam nameščen le odstotek fotovoltaičnih kapacitet. V zadnjih dveh desetletjih je bilo le približno dva odstotka vseh investicij v čisto energijo usmerjenih v Afriko. Da bi vsem Afričanom zagotovili dostop do sodobne energije, bi morali v to celino letno vložiti 25 milijard dolarjev.

Trenutne zaveze držav ne zadoščajo za dosego ciljev pariškega sporazuma, še poudarja poročilo. Na področju obnovljivih virov obljube pokrivajo manj kot polovico potrebnih investicij. Da bi dosegli cilje pariškega sporazuma, bi morali do leta 2030 namestiti 7,1 teravatne ure kapacitet čiste energije. Politike in zakonodaja za spodbujanje razogljičenja v energetskem sektorju so še naprej posebej šibke v Afriki, Južni Ameriki in Aziji.