Približno 25 milijonov volilnih upravičencev ima pravico, da med več kot 3240 kandidati izbere 329 poslancev.

Volitve potekajo leto dni prej, kar je eden od redkih primerov koncesij protestnemu gibanju pod vodstvom mladih iz leta 2019, usmerjenemu proti političnemu vodstvu v državi, ki ga krivijo za zlorabe, brezposelnost in nedelujočo javno upravo. Med takratnimi protesti je umrlo več sto ljudi. Poleg tega je bilo v zadnjih mesecih ubitih, ugrabljenih ali ustrahovanih še več deset kritikov vlade. Za nasiljem naj bi stale proiranske oborožene skupine.

Tokratne volitve potekajo v skladu s spremenjenim volilnim sistem, ki so ga sprejeli prav v času protestov. Vsak volivec bo tako lahko oddal samo en glas za enega kandidata, ima pa vsak od skupno 83 volilnih okrajev več sedežev. Kandidat, ki dobi največ glasov, dobi mandat. Obenem je četrtina poslanskih sedežev rezervirana za ženske, devet pa za manjšine, od tega pet za kristjane.

Predčasno glasovanje sicer po mnenju poznavalcev najverjetneje ne bo prineslo bistvenih sprememb v državi. Volitve naj bi bile znamenje reforme, a ironija je, da so se tisti, ki se zavzemajo za reforme, odločili, da na njih ne bodo sodelovali kot protest proti statusu quo, je dejal Ramzy Mardini z Inštituta Pearson univerze v Chicagu.

Več zahodnih držav, med njimi ZDA in Velika Britanija, je le nekaj dni pred volitvami pozvalo "vse strani, naj spoštujejo pravno državo in integriteto volilnega procesa". Poleg tega so Združeni narodi in Evropska unija na volitve napotili opazovalce.

Premierski položaj je sicer običajno namenjen šiitu

Iraška politična krajina je še vedno močno polarizirana glede občutljivih vprašanj, kot sta prisotnost ameriških vojakov v državi in vpliv sosednjega Irana. Po volitvah, ko bo čas za imenovanje predsednika vlade, bodo morali različni politični bloki premostiti svoje razlike. Premierski položaj je sicer običajno namenjen šiitu. Ti namreč predstavljajo približno 60 odstotkov od 40 milijonov Iračanov, medtem ko je sunitov okoli 35 odstotkov.

Usoda dosedanjega premierja Mustafe al Kademija po volitvah visi na nitki. Ta položaj si želita tako vplivni šiitski klerik Moktada Sadr kot vodilni predstavnik mreže nekdanjih paravojaških skupin, ki so pomagale leta 2017 v Iraku poraziti skrajno skupino Islamska država, Hašed al Šabi. Premierske ambicije naj bi bi imel tudi mladi in vplivni predsednik parlamenta, sunit Mohamed al Halbus. Vsak kandidat za predsednika vlade pa bo moral dobiti tiho soglasje tako Teherana kot Washingtona ‒ zapriseženih medsebojnih sovražnikov, a obenem zaveznikov Bagdada.

Irak pestita korupcija in gospodarska kriza. Skoraj tretjina prebivalcev kljub naftnemu bogastvu države živi v revščini. Znova narašča tudi nevarnost nasilja zaradi številnih oboroženih skupin v državi in ponovne krepitve džihadistov, čeprav se država poskuša izkopati iz skoraj dveh desetletij konfliktov. Številni Iračani so zaskrbljeni zaradi varnosti po volitvah, saj so glavni politični bloki povezani z oboroženimi skupinami.