Referendum je presenetljivo minil mirno, saj je bilo, razen spopada ameriških vojakov z uporniki v Ramadiju, drugod po državi razmeroma mirno.Takoj po zaprtju volišč so člani volilnih odborov začeli preštevati glasove, izidi referenduma pa naj bi bili znani v največ treh dneh, če se ne bo nihče pritožil.

Volilna udeležba niha med provincami
Iraška volilna komisija je sporočila, da se je referenduma udeležilo več kot 61 odstotkov volilnih upravičencev. V osmih iraških pokrajinah je bila volilna udeležba več kot 66-odstotna, v sedmih med 33 in 66 odstotki, v dveh pa manj kot 33-odstotna.

Osnutek ustave predvideva prihodnjo zvezno ureditev države, kar so sprva podpirali Kurdi, pozneje pa so to sprejeli tudi šiiti, in močno decentralizacijo. Večina sunitov ali 20 odstotkov iraškega prebivalstva je predlogu nasprotovala. Po torkovem kompromisu, ki dovoljuje naknadno dopolnitev nekaterih delov ustave, pa naj bi si nekateri med njimi premislili.

Ustava bo potrjena, če bo večina od 15,5 milijona volilnih upravičencev na referedumu volila za. Zavrnjena bi bila lahko, če bi v treh od 18 pokrajin vsaj dve tretjini glasovali proti.

Če bo predlog sprejet, potem naj bi najpozneje do 15. decembra izpeljali nove parlamentarne volitve, v nasprotnem primeru pa naj bi do istega datuma izpeljali volitve v nov prehodni parlament, ki bo do oktobra 2006 oblikoval nov predlog ustave.

Referendum je spremljalo tudi približno 500 mednarodnih opazovalcev, kar je nekoliko manj kot na januarskih splošnih volitvah.

Z islamom usklajeni zakoni
V predlogu ustave je zapisano, da naj bi Irčani vsake štiri leta volili nov parlament, zmagovalec volitev pa naj bi vodil izvršilno oblast. Za državno vero je razglašen islam, ki bo tudi opora zakonodajalcem, saj noben zakon ne sme biti v nasprotju s temeljnimi načeli islamske vere. Kljub temu pa naj bi bila veroizpoved povsem svobodna odločitev.

Moški in ženske naj bi bili izenačeni pred zakonom, prepovedano bi bilo mučenje. Dohodek od prodaje nafte naj bi bil enakomerno razdeljen med pokrajinami, čeprav bodo od začetka do več denarja upravičena območja, ki so bila v času strmoglavljenega predsednika Sadama Huseina zatirana. Oblasti v pokrajinah bodo dobile visoko stopnjo avtonomije.

Podporniki ustave
Šiiti, ki so imeli eno glavnih besed pri nastajanju osnutka, ustavo podpirajo. Tako stranka Dava premierja Ibrahima Džafarija kot tudi koalicijski Vrhovni svet za islamsko revolucijo Abdula Aziza Al Hakima močno podpirata predlagano ustavo. Podprla sta jo tudi iraški narodni kongres Ahmeda Čalabija in opozicijska stranka nekdanjega premierja Ijada Alavija.

Tudi Kurdi, ki so bili tudi zraven pri nastajanju osnutka, menijo, da je glas za ustavo edina prava možnost. Domoljubna unija Kurdistana iraškega predsednika Džalala Talabanija je ob nastajanju ustave nasprotovala ureditvi, ki bi državo razglasila za islamsko republiko, podobno kot je Iran. Kurdska demokratična stranka pa predlog podpira, saj meni, da Kurdom, ki so bili pod režimom Sadama Huseina zatirani, omogoča večjo avtonomnost.

Suniti zadržani
Suniti, ki se bojijo, da bo nova ustava razdelila Irak in jih prikrajšala za dobiček od prodaje nafte, so do osnutka precej bolj zadržani. Nekateri voditelji sunite pozivajo k bojkotu referenduma, drugi k odločnemu glasu proti. Iraška islamska stranka, edina sunitska stranka, ki je sodelovala na januarskih volitvah, pa je svoje privržence pozvala, naj na referendumu glasujejo za.

Poostreni ukrepi
V mestu Ramadi na zahodu države so uporniki napadli pripadnike iraških in ameriških enot, v Bagdadu pa je bilo v petih napadih ranjenih šest ljudi in en policist. V Bakubi pa so uporniki še pred odprtjem volišč ubili tri vojake, tri pa ranili.

Pred in med januarskimi volitvami za iraški parlament so uporniki izvedli več kot sto napadov na dan, ubitih pa je bilo 40 ljudi.

Že pred odprtjem volišč so varnostne sile zaprle meje, letališča in pristanišča in omejile gibanje znotraj države. Sprejeta je bila prepoved nošenja orožja tudi tistim, ki imajo zanj dovojenje. Na dan referenduma je veljala tudi prepoved vožnje z avtomobili. Sicer je za varnost skrbelo 100.000 iraških vojakov, pomagalo pa jim še 160.000 pripadnikov koalicijskih sil v Iraku.