Iraku po umiku ameriških sil primanjkuje sredstev za zaščito meja, zato se država pospešeno oborožuje. Premier Nuri Al Maliki je že oktobra dejal, da ne želi, da bi bil Irak odvisen le od ene države pri nakupu orožja. Pri tem je imel v mislih Washington, zato se mu je porodila ideja, da bi razširil seznam dobaviteljev vojaške opreme.

Rusija je bila nekako logična izbira, saj je bila v času Sadama Huseina glava dobaviteljica orožja za Irak. Če bi omenjeni posel stekel, bi bila danes druga najmočnejša dobaviteljica orožja tej državi, takoj za ZDA.

Irak ni hotel biti vpet v monopolni posel ...
"Ko se je Maliki vrnil iz Rusije, je sumil, da bi bila lahko v igri korupcija, zato se je odločil posel revidirati," je dejal tiskovni predstavnik iraškega premierja, ki je dodal, da preiskava že poteka. V času dogovorov med rusko-iraškim vrhom o orožarskem poslu, so politični analitiki namigovali, da bi Irak, v želji po čim bolj raznovrstni opremljenosti z orožjem, ki bi ga kupil od Rusije, dal Washingtonu znak, da ZDA v Iraku izgubljajo svojo moč, piše BBC.

Ob tem je bil zanimiv tudi očitek nekaterih iraških poslancev, ki so predlagali, da bi morala imeti država v boju proti terorizmu večje število pripadnikov obveščevalnih služb in ne 30 novih helikopterjev Mi-28, ki so bili del dogovora z Rusijo.
... Washington ni hotel izgubiti moči
Vodja Centra za analizo svetovne orožarske trgovine v Moskvi Igor Korotchenko je dejal, da je bil odpovedani posel z Irakom najbolj neprecendenčen primer v zgodovini ruske trgovine z orožjem. "Kmalu po razglasitvi dogovora pred mesecem dni sem dejal, da ZDA ne bodo dovolile Iraku, da bi od Rusije kupil tolikšno količino orožja."
"Menim, da je bil takšen scenarij za Washington absolutno nedopusten," je dejal Korotchenko. "Kar pa se tiče govoric o korupciji, menim, da gre za prodajanje megle. V poslu nisem videl nobenega suma korupcije. Menim, da je to le izgovor, pravi razlog pa leži v tem, da je Washington izvajal prevelik pritisk na Irak."