Ameriški državni sekretar John Kerry je nenapovedano prispel v kurdsko avtonomno regijo na severu Iraka, kjer bo kurdsko vodstvo poskušal prepričati, naj sodeluje pri sestavi nove iraške vlade. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Ameriški državni sekretar John Kerry je nenapovedano prispel v kurdsko avtonomno regijo na severu Iraka, kjer bo kurdsko vodstvo poskušal prepričati, naj sodeluje pri sestavi nove iraške vlade. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Baidži
Druga največja iraška naftna družba je pred dnevi prvič po letu 2003 zmanjšala dnevno proizvodnjo nafte, in to za več kot polovico. Vzrok za to je prekinitev delovanja največje iraške rafinerije v Baidžiju, ki jo je oskrbovala, pa tudi prekinitev izvoza surove nafte s severa. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Kurdi v Iraku so že pred dnevi zavzeli z nafto bogato mesto Kirkuk, ki so ga v strahu pred napadom Isila zapustili iraški vojaki. "Irak več kot očitno razpada. Napočil je čas, da Kurdi sami določijo svojo prihodnost, in na ljudeh je, da odločijo, kam bomo šli," je v intervjuju za CNN dejal vodja iraških Kurdov Masud Barzani.

Kerry, ki je v ponedeljek prav tako nenapovedano obiskal Bagdad, naj bi Barzanija prepričeval, naj sodeluje pri sestavi nove iraške vlade. Barzani je iraškega premierja Nurija al Malikija pozval k odstopu, saj naj bi bil "eden od odgovornih za to, kar se zdaj dogaja" v Iraku. "V zadnjih 10 letih smo naredili vse, kar smo lahko za izgradnjo nove demokracije v Iraku, a žal nismo bili uspešni," je še dejal.

Pokol civilistov in zavzetje rafinerije
Sicer pa se razmere v Iraku niso niti malo umirile. Sunitski skrajneži so v neki vasi na severu države zagrešili pokol, ob katerem je umrlo 55 ljudi, med njimi več otrok. Po desetih dneh obleganja pa jim je uspelo zavzeti največjo rafinerijo v državi Baidži, v kateri je kar tretjina vse nafte v Iraku, zaradi česar so že omejene dobave bencina. Upornikom je pod vodstvom izredno dobro organizirane vojaške organizacije Islamska država Iraka in Levante (Isil) uspelo zavzeti vsa pomembna mesta severno in zahodno od prestolnice Bagdad, vključno z Mosulom, drugim največjim mestom v državi. Po pisanju BBC-ja so začeli spodkopavati jez največje hidroelektrarne v državi Hadita Dam, pred dnevi so zavzeli mejna prehoda med Sirijo in Jordanijo.

Po podatkih Združenih narodov je bilo v Iraku med 5. in 22. junijem letos v spopadih ubitih najmanj 1,075 ljudi, med njimi 757 civilistov.

Rafinerijo bodo upravljale lokalne skupnosti
Govornik organizacije Isil, ki pri doseganju svojega cilja posega po skrajnih ravnanjih, kot so hitre usmrtitve civilistov, je sporočil, da bodo rafinerijo Baidži v severni provinci Salahedin predali v upravljanje lokalnim plemenskim skupnostim. Njihova končna tarča še vedno ostaja osvojitev Bagdada. Zavzetje omenjene rafinerije ključno za sunitske upornike, saj bodo ti le tako lahko oskrbovali z energijo mesto Mosul.

Pri vsem tem je zanimivo oklevanje ZDA pri posredovanju v državi, s čimer niso imeli večjih težav v času administracije ameriškega predsednika Georga W. Busha leta 2003.

Kerry nenapovedano v Iraku: Isil je eksistenčna grožnja Iraku
Ameriški zunanji minister John Kerry je v ponedeljek nenapovedano obiskal Bagdad, kjer se je sešel tako s predstavniki sunitov kot šiitov. Iraškemu premierju Nuriju Al Malikiju pa je zagotovil "močno in trajno podporo ZDA" v boju proti sunitskim skrajnežem.

Kerry naj bi Al Malikija predvsem skušal prepričati, naj hitro oblikuje vlado narodne enotnosti, saj razmere v Iraku ogrožajo mir v regiji in tudi po svetu.

Nuri Al Maliki je šiit in je bil zato pogosto tarča kritik, da je svojo moč zgradil večinoma na ozkem krogu šiitskih zaveznikov, druge skupine, predvsem sunite in Kurde, pa je iz teh krogov popolnoma izključil.