Meddržavno sodišče (ICJ) ta teden posluša argumente Teherana in Washingtona, nato pa se bo odločil, ali ima pristojnost za razsojanje v tej zadevi, poroča Al Džazira. Samo ta odločitev bi lahko trajala več mesecev, na končno sodbo pa bi lahko čakali tudi več let.

Iran se je na ICJ obrnil leta 2018, ko je ameriški predsednik Donald Trump umaknil ZDA iz prelomnega jedrskega sporazuma, ki je omejeval iranski jedrski program, po umiku pa je še okrepil sankcije proti Iranu.

Predstavnik Irana Hamidreza Olumijazdi je sodišču prek videopovezave dejal, da so sankcije "očitna kršitev" Sporazuma o prijateljstvu med Iranom in ZDA iz leta 1955.

ZDA so leta 2018 oznanile odstop tudi od tega sporazuma, potem ko je ICJ soglasno presodil, da mora Washington zaradi kršenja omenjenega sporazuma odpraviti omejitve na izvoz zdravil, medicinskih naprav, hrane in kmetijskih dobrin kot tudi letalskih delov v Iran.

Meddržavno sodišče je po takratni razsodbi pojasnilo, da imajo lahko sankcije na blago, ki ga v Iranu potrebujejo za humanitarne potrebe, škodljiv vpliv na zdravje in življenje posameznikov na ozemlju te države. Sankcije na letalske rezervne dele lahko po mnenju sodišča ogrožajo varnost civilnega letalstva v Iranu in življenja uporabnikov letal. To je bil izredni ukrep sodišča, dokler ne bo presodilo o celi tožbi.

Iran: ZDA zanemarjajo temelj mednarodnega prava

"Ameriški ukrepi in politika 'maksimalnega pritiska' zanemarja sam temelj mednarodnega prava," je dejal Olumijazdi. Po njegovih besedah sankcije povzročajo "težave in trpljenje", tudi rekordni padec v iranski trgovini, skoraj dvojno ceno hrane in "hude" učinke na zdravstveni sistem.

Kot je dodal predstavnik Irana, je "za ameriško vlado zdaj pomembno le, ali bodo njihovi ukrepi uničili iransko gospodarstvo in življenja milijonov Irancev".

ZDA so v ponedeljek pozvale ICJ, naj zavrne primer, češ da njihove sankcije niso povezane s sporazumom o prijateljstvu, ki je predhodil islamski revoluciji iz leta 1979 in posledični prekinitvi stikov med državama. Washington pravi, da so sankcije nujne, saj naj bi bil Iran "huda grožnja" mednarodni varnosti.

Washington si medtem prizadeva, da ZN obnovi embargo na prodajo orožja Iranu, ki bo potekel oktobra, čeprav za to nima podpore v Varnostnem svetu. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je v sredo dejal, da bodo ZDA zagotavljale spoštovanje tega embarga kljub širokemu konsenzu, da za to nimajo pristojnosti. Pompeo je dodal, da imajo ZDA "odgovornost za omogočanje miru, tokrat na Bližnjem vzhodu".

ZDA so maja leta 2018 odstopile od jedrskega sporazuma petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN-a, ZDA, Rusije, Kitajske, Združenega kraljestva in Francije, ter Nemčije z Iranom.

Sporazum je Iranu obljubljal omilitev sankcij v zameno za omejevanje njegovega jedrskega programa. Po izstopu ZDA iz sporazuma in novih sankcijah je Iran okrepil svoje jedrske dejavnosti.