Prvega junija je bilo za en dolar potrebnih 318.000 rialov, kar pomeni, da je do nedelje iranska denarna enota izgubila še 4,4 odstotka vrednosti. V času sprejetja jedrskega sporazuma med Iranom in svetovnimi silami (ZDA, Združenim kraljestvom, Francijo, Nemčijo, Rusijo in Kitajsko) leta 2015 je bil en dolar vreden 32.000 rialov, poroča Associated Press.

Leta 2018 so ZDA sporazum prekršile in od njega odstopile ter sprejele dodatne sankcije zoper Iran, ta pa je nato začel krepiti svoje jedrske dejavnosti. Obnovitve sporazuma do zdaj kljub zamenjavi tako ameriškega kot iranskega vodstva še ni bilo.

Gre za najnižjo vrednost riala po oktobru 2020, ko je rial presegel mejo 320.000 za en dolar po uveljavitvi novih ameriških sankcij, ki so tako rekoč odrezale celoten bančni sektor od svetovnega finančnega sistema, poroča Al Džazira.

Guverner iranske centralne banke Ali Salehabadi je ponovil, kar je ta mesec že dejal, in sicer da so rezerve banke v tujih valutah "najvišje v zgodovini", ni pa povedal njihovega obsega.

V aprilu in maju je imela banka, kot je sporočila, kljub sankcijam za 7,5 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje surove nafte in derivatov ter plina in petrokemičnih proizvodov.

Nov padec rialove vrednosti je sledil po resoluciji, ki jo je v sredo sprejel svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), v kateri kritizira Iran, ker ne sodeluje z agencijo. Kot odgovor so iranske oblasti napovedale, da bodo začele uporabljati več centrifug za bogatenje urana in dezaktivirale kamere agencije, ki spremljajo njihove jedrske objekte.

Iran je sprejetje resolucije hitro obsodil kot politično, nekonstruktivno in nepravilno dejanje, ki temelji na lažnih in izmišljenih informacijah Izraela in bo le oslabilo proces sodelovanja med Iranom in agencijo.

Že pred tem je IAEA izdal poročilo, v katerem je navedel, da še vedno obstajajo neodgovorjena vprašanja glede obogatenega urana, ki so ga pred tem našli na treh lokacijah, ki jih Iran ni prijavil kot lokacije, kjer so potekale jedrske dejavnosti. Prav tako je agencija opozorila, da bi lahko Iran zadostno količino materiala za izdelavo jedrskega orožja pridobil v le nekaj tednih.

Teheran vodjo IAEA-ja obtožil pristranskosti

Iranske oblasti so medtem ostro kritizirale generalnega generalnega direktorja IAEA-ja Rafaela Grossija. Obtožile so ga pristranskosti, zlasti zaradi njegovega obiska Izraela, ki ga oblasti vidijo kot krivca za sabotažo pogovorov za oživitev jedrskega sporazuma, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Grossi se je ob napačnem času znašel na napačnem mestu in z napačnimi ljudmi," je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Sad Katibzadeh in pri tem znova obtožil Izrael, da poskuša sabotirati pogovore za oživitev sporazuma iz leta 2015.