Britanski Independent navaja vodjo državnega sveta za visoko izobraževanje Mehdija Navida Adama, ki je dejal, da je "poučevanje angleščine v vladnih in nevladnih osnovnih šolah v okviru uradnega učnega načrta proti zakonom in pravilom." Kot je pojasnil, se namreč "v osnovnem šolstvu pri učencih vzpostavijo temelji iranske kulture".

Po novem bi se lahko sicer prepovedalo tudi poučevanje angleščine zunaj uradnega učnega načrta. V Iranu je uradni jezik perzijščina oziroma farsi, v osnovno šolo gredo otroci s šestimi leti, traja pa šest let. Poučevanje angleščine se načeloma začne v srednji šoli, omogočajo pa ga tudi nekatere osnovne šole.

Svarila pred "kulturno invazijo"
Šiitski islamistični voditelji v državi so večkrat svarili pred tveganji zaradi "kulturne invazije". Leta 2016 je vrhovni voditelj Irana ajatola Ali Hamenej izrazil bes, ker se "poučevanje angleščine širi v male šole". V takratnem govoru učiteljem je dejal: "To ne pomeni nasprotovanja poučevanju tujega jezika, a gre za promocijo tuje kulture v državi in med otroki, mladimi odraslimi in mladino."

Kot je dejal ajatola, "so zahodni misleci večkrat dejali, da bi bil namesto kolonialističnega ekspanzionizma najboljši in najcenejši način vsajanje misli in kulture v mlajše generacije držav".

Tudi iranska Revolucionarna garda je o nedavnih protestih proti vladi dejala, da so jih spodbujali tuji nasprotniki vlade. Na tisoče mladih Irancev in pripadnikov delavskega razreda je na ulicah izražalo jezo zaradi brezposelnosti ter vse večje revščine in neenakosti v družbi. Oblasti so nad protestnike poslale Revolucionarno gardo, ki je bila ključna ob zatrtju protestov proti domnevni volilni prevari leta 2009.

V tokratnih protestih v več kot 80 mestih in podeželskih krajih je umrlo 22 ljudi, več kot 1.000 je bilo aretiranih.