Za ustavo so glasovali tudi v dveh ključnih pokrajinah Nineva in Dijala, kjer so suniti, ki ustavi nasprotujejo, pričakovali padec referenduma. Tako so se izjalovili načrti, da bi ustavo z dvetretjinsko večino zavrnili v treh od 18 pokrajin v državi in s tem zavrli napovedano decentralizacijo Iraka.

Volivci v pretežno sunitskih pokrajinah Salahadin in Anbar so sicer ustavo zavrnili s potrebno dvetretjinsko večino. V preostalih pokrajinah suniti nimajo zadostne večine.

Volilna udeležba na sobotnem referendumu, ki je potekal presenetljivo mirno, je bila po podatkih osrednje volilne komisije okoli 64-odstotna, lahko pa bi bila še višja. Na januarskih zgodovinskih volitvah, ki so bile v znamenju nasilja, je bila udeležba le 58-odstotna. Prvi neuradni izidi referenduma naj bi bili znani do četrtka.

Sunitom uspelo v dveh pokrajinah
V pretežno sunitski pokrajini Salahadin je 70 odstotkov volivcev glasovalo proti ustavi, ki predpisuje zvezno ureditev države in uvaja decentralizacijo. Na podoben izid kaže tudi v pokrajini Anbar. Vprašanje pa je, ali bo dvetretjinska večina proti glasovala tudi v tretji sunitski pokrajini Nineveh z mestom Mosul, kjer pa živi tudi veliko Kurdov, ki ustavo podpirajo. Suniti, ki predlogu ustave najbolj nasprotujejo, v državi predstavljajo okoli 20 odstotkov prebivalstva.

Faludža skoraj enotno proti
V Faludži, ki leži v pokrajini Anbar in v kateri so se pred letom uporniki ostro spopadali z zavezniškimi četami, se je referenduma udeležilo okoli 90 odstotkov upravičencev. Proti jih je po podatkih tamkajšnjih oblasti glasovalo 99 odstotkov.

Referenduma se je v soboto udeležilo do 10 milijonov od 15,5 milijona volilnih upravičencev. Ustava bo potrjena, če jo bo podprla večina oziroma če proti njej ne bo glasovala dvetretjinska večina v treh od 18 pokrajin.

15. decembra že nove volitve
Osnutek ustave predvideva zvezno ureditev in močno decentralizacijo države. Kurdi in šiiti v glavnem osnutek podpirajo, suniti so predlogu sprva nasprotovali, po kompromisu, ki dovoljuje naknadno dopolnitev nekaterih delov, pa naj bi si nekateri od njih premislil.

Volilna komisija je sporočila, da so vsi opazovalci, s katerimi so govorili, izrazili zadovoljstvo nad izvedbo referenduma. Resnejših zapletov naj ne bi zaznali.

Če bo ustava potrjena, bodo Iračani 15. decembra spet odšli na volišča, kjer bodo izbirali nov sklic parlamenta s štiriletnim mandatom. Ta datum so še pred uradnimi izidi referenduma sporočili iz urada predsednika države Džalala Talabanija.

Pozitivni odzivi
Evropska komisija, ZN in ZDA so sobotni iraški referendum o ustavi označili kot velik dan za demokracijo. Ameriški predsednik George Bush je dejal, da je referendum o iraški ustavi pomemben korak v boju proti terorizmu.

Ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice pa je izrazila prepričanje, da je večina podprla ustavo. Pozdravila je tudi visoko udeležbo, še posebej v pokrajinah, kjer so v večini suniti.

Iz kabineta generalnega sekretarja ZN-a Kofija Annana so sporočili, da so Iračani že drugič letos pogumno sprejeli težavne in nevarne okoliščine, v katerih je bilo pripravljeno glasovanje.

Bomba usodna za pet marincev
V Ramadiju na zahodu države je v eksploziji obcestne mine umrlo pet ameriških marincev. Podrobnosti niso znane.