Predsednika Svetovne banke, ki služi petletni mandat z možnostjo podaljšanja, kot največji delničar že od nekdaj imenujejo ZDA. Odločitev o tem, kdo bo sedel na Wolfowitzevo mesto in Svetovni banki povrnil ugled, je tako v rokah predsednika Georgea Busha, iz Bele hiše pa so sporočili, da bodo ime novega predsednika sporočili kar se da hitro.

Kot mogoče kandidate za Wolfowitzevega naslednika se omenja nekdanjega namestnika ameriškega državnega sekretarja Roberta Zoellicka, pomočnika ameriškega finančnega ministra Roberta Kimmitta, finančnega ministra Henryja Paulsona, republikanskega senatorja Richarda Lugarja in nekdanjega uslužbenca Mednarodnega denarnega sklada Stanleyja Fischerja.

Bo prvi finančnik postal Tony Blair?
Iz Bele hiše odločitve o nasledniku še niso komentirali, nekatere države, med njimi tudi Japonska, ki je Wolfowitza sicer podpirala, pa zahtevajo, da bi morala naslednika imenovati Svetovna banka in ne spet ZDA. Pojavljajo se celo ugibanja, da naj bi Wolfowitza nasledil britanski premier Tony Blair, ki se konec junija poslavlja s položaja. "Blair ima kot politični voditelj veliko zvez, kar je kakovost, ki je nujno potrebna za človeka, ki bo prevzel vodenje Svetovne banke," je svojo podporo Blairu izrazil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Joe Stiglitz.

Paula Wolfowitza je na mesto predsednika Svetovne banke 1. junija 2005 postavil predsednik Bush. Wolfowitz je bil pred tem namestnik ameriškega ministra za obrambo in eden glavnih snovalcev ameriške vojne v Iraku, zaradi česar je imel v organizaciji nemalo nasprotnikov, afera z njegovo partnerko pa je krog sovražnikov le še povečala.

Kritiki nasprotujejo imenovanju ZDA
Potem ko bi ZDA imenovale predsednika, mora tega sicer potrditi še 24-članski Svet guvernerjev Svetovne banke, a se mnogi kritiki strinjajo, da bi morali tradicijo, da predsednika imenuje Bela hiša, spremeniti. Po Wolfowitzevi aferi, ki je močno omajala ugled in zaupanje v to mednarodno finančno institucijo, pa so pozivi po spremembi še močnejši.

Svetovna banka za pomoč revnim državam
Svetovna banka, ki združuje 185 držav, je nastala po drugi svetovni vojni z namenom povojne obnove, danes pa zagotavlja pomoč in denarna posojila državam v razvoju in si prizadeva za zmanjševanje revščine. Letno zagotavlja več kot 20 milijard dolarjev za projekte, med katerimi so gradnja nasipov, cest, spodbujajanje izobraževanja in boj proti boleznim.

Glasovalna moč držav v organizaciji je odvisna od denarnega vložka, ki ga posamezna država nameni banki. Ker ZDA že od nekdaj banki namenjajo največ denarja, imajo od 1. novembra 2006 16,4 odstotka vseh glasov v Svetovni banki. Japonska ima 7,9 odstotka, Nemčija 4,5 odstotka ter Francija in Velika Britanija vsaka po 4,3 odstotke. A ker vse večje odločitve v banki potrebujejo 85-odstotno podporo, lahko ZDA blokirajo vsako odločitev, ki jim ni po volji.

B. T.