Od letala po požaru ni ostalo veliko. Čudež je, da so vsi potniki preživeli. Foto: Reuters
Od letala po požaru ni ostalo veliko. Čudež je, da so vsi potniki preživeli. Foto: Reuters
Objem olajšanja po srečnem razpletu dogodkov.
Objem olajšanja po srečnem razpletu dogodkov. Foto: EPA
Strela (slika iz arhiva)
Strela bi le stežka povzročila tako hudo nesrečo. Foto: EPA
Razbitina letala
Letalo je po zdrsu razpadlo. Foto: Reuters
Izdelava Airbusa 340
Izdelovalci že pri konstruiranju letala upoštevajo stroge varnostne standarde. Foto: Airbus

Airbus A340 je zapeljal v jarek na koncu pristajalne steze, potem ko se mu po pristanku ni uspelo ustaviti.

Vzrok nesreče še ni znan, preiskovalci pa le ugibajo, ali jo je povzročilo slabo vreme oz. udarec strele ali pa je šlo za tehnično napako.

Kanadski prometni minister je dejal, da je preživetje vseh 309 ljudi na krovu letala čudež. Vsi so še pravočasno uspeli pobegniti iz gorečega letala in so na varnem, 34 ljudi pa so reševalci oskrbeli zaradi lažjih poškodb. Nekateri potniki so po pomoč tekli proti bližnji avtocesti. Kanadski reševalci so bili na prizorišču nesreče v 40 do 50 sekundah.

Slabo vreme nad mestom
V času nesreče je bilo nad Torontom slabo vreme, letališče pa je bilo v stanju pripravljenosti zaradi udarcev strele in grmenja. Podobna nesreča se je na torontskem letališču zgodila leta 1978, ko je letalo s 107 ljudmi na krovu zapeljalo v isti jarek, umrla pa sta dva človeka.

Strela vpliva le na elektriko
O tem, ali bi bil lahko razlog za tokratno nesrečo udar strele, smo v MMC-ju vprašali za mnenje slovenskega strokovnjaka, državnega podsekretarja - preiskovalca letalskih nesreč in incidentov Marka Peternelja. Po njegovem mnenju lahko strela vpliva samo na trenutni izpad električnega sistema letala.

Kot poudarja, je iz fizike znano, da je letalo tako imenovana Faradejeva kletka. Električni naboj letala se pri udaru strele v letalo hitro izprazni, ker imajo letala, tudi športna, na koncih kril kovinske pletenice s sistemom, ki omogoča hitro električno praznjenje statične elektrike in tudi električnega naboja ob udarcu strele.


Peternelj ob tem še kot zanimivost dodaja, da je tudi sem uspešno prestal udarec strele v vlogi inštruktorja na vojaškem reaktivnem letalu.

Izogibanje slabemu vremenu
V letalskem prometu se, če je to le mogoče, izogibajo nepotrebnemu tveganju v primeru neugodnih vremenskih pogojev. Marko Peternelj na vprašanje o minimalnih meteoroloških pogojih za varno letenje odgovarja, da so pogoji predpisani oziroma določeni v standardih Mednarodne organizacije civilnega letalstava (ICAO - International Civil Aviation Organization). Poudarek je na vidljivosti, ki pri zdajšnjih sistemih za instrumentalno pristajanje (ILS - Instrumental Landing System) dovoljuje tudi minimalno vidljivost 125 metrov.

V vsakem primeru, ko so meteorološki pogoji pod minimumom, se letalo preusmeri na alternativno letališče s strani pristojne kontrole zračnega prometa.

Največ 90 sekund za ekvakuacijo
V zvezi s srečnim razpletom nesreče v Torontu in hitrim posredovanjem reševalcev ter uspešno evakuacijo potnikov pa Peternelj poudarja, da standardi ICAO zahtevajo maksimalni čas evakuacije potnikov iz ponesrečenega letala, za vse vrste in tipe letal, največ do 90 sekund.

Proizvajalci letal v skladu z omenjenimi standardi določijo že pri načrtovanju letala število zasilnih izhodov, način evakuacije potnikov, letalski prevozniki pa potrebno število kabinskega osebja.