Malezijske oblasti so v prvem preliminarnem poročilu o izginotju letala, ki je 8. marca z 239 potniki in člani posadke na poti med Kuala Lumpurjem in Pekingom izginilo z radarskih zaslonov, priznale, da kljub do zdaj najobsežnejši iskalni akciji v zgodovini letalskih nesreč niso našle niti enega ostanka pogrešanega letala, niti jim ni uspelo odkriti vzrokov za njegovo skrivnostno izginotje.

Predsedniki vlad Kitajske - v letalu je bila namreč večina potnikov iz Kitajske -, Malezije in Avstralije so se dogovorili, da bodo nadaljevali iskanje pogrešanega letala, dokler obstaja možnost, da ga najdejo. Strokovnjaki predvidevajo, da bo naslednja faza iskanja pogrešanega letala trajala najmanj leto dni. Možnost, da ga najdejo, še obstaja. Pred šestimi leti je na primer neko ameriško podjetje, ki je specializirano za podvodne raziskave, našlo avstralsko vojno ladjo Canberra, ki se je potopila v Indijskem oceanu pred približno 60 leti.

Iskanje s sonarji, ki se lahko spustijo do 7.000 metrov pod gladino
V iskanju bodo sodelovala tudi nekatera zasebna podjetja z najmodernejšimi sonarji, ki se lahko spustijo do globine 7.000 metrov, naenkrat pa lahko preiskujejo pet kilometrov širok pas. Sonarji, ki so jih do zdaj uporabljali, so imeli bistveno slabše tehnične zmogljivosti. Novo območje preiskovanja, približno 1.800 kilometrov severozahodno od avstralskega mesta Perth, ki ga bodo v prihodnjih dneh določili strokovnjaki na osnovi novih izračunov o potencialni hitrosti poleta in porabi goriva, bo po površini veliko za najmanj tri Slovenije.

Ministri Malezije, Kitajske in Avstralije se morajo dogovoriti tudi o financiranju te operacije, ki bo stala na desetine milijonov dolarjev.

Uroš Lipušček, Radio Slovenija