"ZDA ne nameravajo povečati svoje trenutne vojaške prisotnosti na Grenlandiji," je v četrtek sporočil tiskovni predstavnik veleposlaništva. "Še naprej bomo tesno sodelovali s Københavnom in Nuukom in zagotavljali, da bodo zadovoljene vse naše varnostne potrebe," je še dejal.

Trump, ki vodenje ZDA prevzema 20. januarja, se na torkovi novinarski konferenci v Mar-a-Lagu ni bil pripravljen odreči možnosti vojaškega zavzetja Panamskega prekopa in Grenlandije, saj ju potrebujejo za "gospodarsko varnost".

Ameriška vojska je sicer stalno navzoča v vojaškem oporišču Pituffik na severozahodu otoka. Grenlandija je namreč ključnega pomena za ameriški sistem zgodnjega opozarjanja na izstrelitev balističnih raket, saj čez otok poteka najkrajša pot iz Evrope v Severno Ameriko.

Čeprav je nekdanja danska kolonija zdaj v veliki meri samoupravna, za varnost in zunanje zadeve še vedno skrbi København.

Egede: Stopimo skupaj

Grenlandski predsednik vlade Mute Egede je medtem prebivalce arktičnega otoka pozval, naj se ne vznemirjajo. Egede je dejal, da razume zaskrbljenost ljudi, vendar je svoje sodržavljane pozval, "naj pozabijo na razlike in stopijo skupaj".

Grenlandsko zunanje ministrstvo je v sredo zvečer podalo izjavo, v kateri je znova poudarilo pravico Grenlandije do samoodločbe in dodalo, da se "veseli vzpostavitve stikov" s Trumpovo administracijo.

Ministrica za državnost in zunanje zadeve Vivian Motzfeldt je v izjavi zapisala, da vlada priznava "odločilno in pomembno vlogo Grenlandije za nacionalne varnostne interese ZDA", zato je na Grenlandiji tudi ameriško vojaško oporišče.

"Grenlandija se veseli sodelovanja s prihodnjo ameriško administracijo in drugimi zaveznicami Nata pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v arktični regiji," je še dodala.

Von der Leyen in Costa za okrepitev transatlantskih odnosov

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta se zaradi nedavnih Trumpovih izjav zavzela za okrepitev transatlantskih odnosov.

"ZDA so ena naših najtesnejših partneric, zavezani smo okrepitvi transatlantske vezi," sta v usklajenih objavah na družbenem omrežju X zapisala von der Leyen in Costa.

Za EU je po njunih besedah ključno zaščititi in okrepiti evropske temeljne demokratične vrednote, povečati konkurenčnost in trajnostnost evropskega gospodarstva, razširiti svetovno mrežo partnerstev in povečati vlaganja v evropsko varnost.

"Evropska unija bo vedno branila svoje državljane ter integriteto naših demokracij in svoboščin," sta še zapisala predsednika institucij EU-ja

Dodala sta, da se veselita "pozitivnega sodelovanja" s prihajajočo ameriško administracijo na temelju skupnih vrednot in interesov. "V surovem svetu so Evropa in ZDA skupaj močnejše," sta poudarila.

Von der Leyen in Costa se sicer v objavah na družbenih omrežjih X in Bluesky nista odzvala neposredno na posamezne Trumpove izjave, ki so ta teden vznemirile mednarodno skupnost.

Moskva: Arktika je tudi območje naših nacionalnih interesov

V Kremlju so v odzivu na grožnje Donalda Trumpa z vojaškim zavzetjem Grenlandije opozorili, da ima "tudi Rusija interese na Arktiki". Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas pa je poudarila, da je treba spoštovati suverenost Grenlandije.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je moral v Moskvi odgovarjati na vprašanje, kaj meni o nedavnih trditvah novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa o zavzetju Grenlandije, nadzoru Panamskega prekopa, priključitvi Kanade in preimenovanju Mehiškega zaliva v Ameriški zaliv, s katerimi je močno razburil mednarodno skupnost.

Peskov je dejal, da Rusija, ki ima najdaljšo obalo izmed vseh držav, ki ležijo v arktičnem pasu, "pozorno spremlja dramatični razvoj dogodkov", ki, tako Peskov, "k sreči za zdaj ostaja na ravni izjav". "Arktika je tudi območje naših nacionalnih interesov. Želimo ohraniti mir in stabilnost na arktičnem območju," je dejal.

Prepričan je, da bi se bilo treba s prebivalci Grenlandije posvetovati o tem, kaj si želijo. Hkrati je spomnil na rusko priključitev štirih ukrajinskih regij leta 2022 na podlagi referendumov, ki jih Ukrajina in zahodne zaveznice ne priznavajo. "Morali bi pokazati enako spoštovanje do mnenja teh ljudi," je dodal.

Sorodna novica Grenlandske sanje o neodvisnosti na razpotju geostrateških interesov

"Evropa se odziva skoraj šepetaje"

Predstavnik Kremlja je še dejal, da so ameriški poskusi za pridobitev Grenlandije, ki izvirajo iz 19. stoletja, stvar ZDA in Danske, a dodal, da se Evropa na Trumpove besede odziva "zelo previdno". "Evropa se odziva previdno, tiho, skoraj šepetaje. Seveda jo je strah povedati kaj o Trumpovih besedah," je dodal.

Medtem se vrstijo novi odzivi na Trumpove ekspanzijske težnje. Nemški kancler Olaf Scholz je izrazil presenečenje nad Trumpovimi izjavami o Grenlandiji in Kanadi ter dejal, da se evropski partnerji strinjajo, da je nedotakljivost meja temeljno načelo mednarodnega prava.

Kallas: Treba je spoštovati suverenost Grenlandije

Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas je dejala, da je treba spoštovati suverenost tega avtonomnega ozemlja Danske. "Grenlandija je del Danske. Spoštovati moramo ozemeljsko celovitost in suverenost Grenlandije," je povedala Kallas in dodala, da je o izjavah Trumpa govorila tudi z dansko premierko Mette Frederiksen. Ta ji je zagotovila, da so odnosi med Dansko in ZDA dobri. "Dejala je tudi, da je dobro, da se novoizvoljeni predsednik zanima za Arktiko, ki je zelo pomembna regija, tako za varnost kot tudi za podnebne spremembe," je še dejala Kallas.

Sestanek vodij danskih strank

Frederiksen pa je zaradi Trumpovih groženj sklicala sestanek vodij danskih strank.
"Srečanje z voditelji strank nam daje priložnost, da jih seznanimo z ukrepi, ki jih je vlada sprejela v zadnjih dneh," je povedal danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen.

Čeprav se Trump na torkovi novinarski konferenci v Mar-a-Lagu ni bil pripravljen odreči možnosti vojaškega zavzetja Grenlandije, je danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen v sredo dejal, da Danska ni v zunanjepolitični krizi. Ob tem je spomnil na strateški interes Washingtona za Arktiko in dodal, da Danska ostaja odprta za dialog z ZDA o zaščiti ameriških interesov v regiji.

Meloni: Trumpove izjave sporočilo drugim velikim igralcem

Italijanska premierka Giorgia Meloni pa je na novinarski konferenci ob začetku leta zavrnila ugibanja, da bi ZDA lahko uporabile silo za zavzetje Grenlandije ali Panamskega prekopa. Meni, da so bile pripombe Trumpa "bolj sporočilo drugim velikim svetovnim igralcem", kot je denimo Kitajska.

Evropski voditelji pozorni na Muska

Več evropskih voditeljev se je kritično odzvalo tudi na izjave Trumpovega tesnega zaveznika in člana bodoče ameriške administracije Elona Muska, ki je v kampanji pred nemškimi parlamentarnimi volitvami podprl skrajno desno stranko Alternativa za Nemčijo (AfD).

V Evropi so pozorno spremljali tudi njegov pogovor s kanclersko kandidatko AfD-ja Alice Weidel, ki ga je Musk prenašal na svojem družbenem omrežju X.

Evropski komisar, pristojen za demokracijo in vladavino prava, Michael McGrath, je še pred pogovorom zagotovil, da bo EU ukrepal, če bo pri tem prišlo do kršitve evropske zakonodaje. Kot je povedal v intervjuju za irsko javno radiotelevizijo RTE, obstaja tveganje, da bi Musk vgrajene algoritme uporabil za umetno spodbujanje vidnosti pogovora z Weidel.

Meloni: Trumpove izjave sporočilo drugim velikim igralcem

Italijanska premierka Giorgia Meloni pa je na novinarski konferenci ob začetku leta zavrnila ugibanja, da bi ZDA lahko uporabile silo za zavzetje Grenlandije ali Panamskega prekopa. Meni, da so bile pripombe Trumpa "bolj sporočilo drugim velikim svetovnim igralcem", kot je denimo Kitajska.