Konferenca, ki jo je skupaj z gostiteljico brazilsko predsednico Dilmo Rousseff odprl generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun, prihaja 20 let po podobni konferenci v istem mestu.

Na konferenci pričakujejo 191 govornikov, med katerimi je tudi slovenski minister za kmetijstvo Franc Bogovič, ki bo sopredsedoval okrogli mizi o zelenem gospodarstvu v državah jadransko-jonske pobude, ki ji od junija predseduje Slovenija, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Božo Cerar pa bo sodeloval na okrogli mizi na visoki ravni o implementaciji trajnostnega razvoja in sklepov konference.

Za Slovenijo ima konferenca tudi simbolni pomen, saj je bila pred 20 leti podobna razvojna konferenca v Riu de Janeiru prvi mednarodni dogodek, na katerem je sodelovala Slovenija, ki je le nekaj dni predtem postala članica ZN-a.

Sklepna deklaracija vrha na 53 straneh je bila potrjena že v torek in je polna dobre volje za spopadanje s številnimi problemi okolja in revščine ter razvoja. Primanjkuje le točno določenih in zavezujočih ciljev. Mednarodnim igralcem se še ni uspelo dogovoriti o tako imenovanih "trajnostnih razvojnih ciljih", ki bodo nadomestili razvojne cilje iz deklaracije tisočletja za zmanjšanje revščine, sprejete na sedežu ZN-a v New Yorku ob prehodu v zdajšnje tisočletje.

Na pomoč so priskočile banke, ki so se zavezale, da bodo v prihodnjih 10 letih za financiranje trajnostnega transportnega sistema po svetu namenile 175 milijard dolarjev. Sodeluje osem razvojnih bank, kot so Svetovna banka, Afriška razvojna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ter druge.