Guokao ali kitajski nacionalni izpit za javno upravo je manj znan od zloglasnega nacionalnega sprejemnega izpita za univerze gaokao, zaradi katerega se poleti za kratek čas ustavi življenje na Kitajskem, a vseeno velja za enega najtežjih izpitov v državi in predstavlja prvo oviro do med Kitajci močno zaželene zaposlitve v državnih institucijah.

Upočasnjevanje gospodarske rasti in visoka raven brezposelnosti med mladimi v zadnjih letih je pripeljala do porasta zanimanja za delo v javni upravi, kjer zaposlitev "za vse življenje" omogoča stabilnost in številne ugodnosti, od subvencioniranih stanovanj do socialnega zavarovanja, poleg tega pa prinaša ugled v družbi in karierne priložnosti. Zaradi stabilnega dohodka, varnosti zaposlitve in ugodnosti se je teh služb na Kitajskem prijel vzdevek "železna skleda riža".

Običajno guokao poteka konec novembra ali v začetku decembra za prijavo na delovna mesta, ki bodo na voljo v prihajajočem letu. Kako veliko je povpraševanje po teh delovnih mestih, pove pogled na številke, saj se je število prijavljenih na izpit v enem letu povečalo za 400.000, od leta 2014 pa se je kar potrojilo.

Nekateri so izpit opravljali že večkrat in še vedno poskušajo, vendar lahko to počnejo le do 35. leta, po tej starosti pa so na voljo le še delovna mesta za kandidate z magisterijem ali doktoratom, ki se lahko prijavijo do dopolnjenega 40. leta.

Letos bo na voljo 39.700 delovnih mest v javni upravi, za katera se je oktobra na izpit prijavilo rekordnih 3,4 milijona kandidatov, kar pomeni, da se v povprečju za eno delovno mesto poteguje skoraj 86 ljudi. Določena delovna mesta so sicer bolj priljubljena od drugih in se nanje včasih prijavi tudi po več tisoč kandidatov, po drugi strani pa ostanejo nekatera tudi brez prijav.

Pisni izpit sestavljata preizkus splošnega znanja in pisanje eseja. Pri prvem delu, ki traja dve uri in med katerim je treba odgovoriti na 135 vprašanj, se preverja logično razmišljanje, matematične sposobnosti, razumevanje besedil, analiza podatkov in splošno znanje. Drugi del je namenjen pisanju eseja, za katerega ima kandidat na voljo tri ure, z njim pa preverjajo sposobnost izražanja, pri čemer tematike obsegajo politična in družbena vprašanja, cilj pa je vpogled v analitično razmišljanje in sposobnost oblikovanja političnih idej.

A uspešno opravljen pisni izpit je le prva stopnička na poti do želene službe in naslednje sito so individualni razgovori pred komisijo, ki preveri osebnost, komunikacijske spretnosti, sposobnost reševanja problemov in splošno primernost za opravljanje javne službe.

Za kandidate, ki so uspešno opravili pisni izpit in ustni zagovor, sledi preizkus fizičnih sposobnosti, s čimer se zagotovi, da so zdravstveno sposobni za opravljanje državne službe. Na koncu je na vrsti še preverjanje preteklosti kandidata in njegove politične primernosti. Kandidati so s končnim rezultatom seznanjeni aprila, ko je znano, ali se jim je uresničila želja po zaposlitvi v javni upravi.

Vse več delovnih mest za sveže diplomante

Čeprav tudi javni sektor čuti posledice pešajočega gospodarstva, ki ga pestijo nepremičninska kriza, visoka brezposelnost med mladimi, kopičenje dolga lokalnih oblasti in šibka domača potrošnja, pa so državne službe še vedno zelo zaželene. Kandidatov ne odvrnejo niti poročila o odpuščanjih, zniževanju plač, zamudah pri njihovem izplačilu in zmanjševanju različnih ugodnosti v javni upravi, še posebej na lokalni ravni, kjer vladata močna zadolženost in pomanjkanje denarja.

Naval na delovna mesta v javnem sektorju nakazuje, da je verjetno stanje v drugih sektorjih še slabše, je razmere na kitajskem trgu dela za singapurski portal The Strait Times komentiral profesor ekonomije Džu Tjan s Kitajsko-evropske mednarodne poslovne šole v Šanghaju.

Zasebni sektor, ki na Kitajskem zaposluje 80 odstotkov delovne sile, se prav tako spopada z znižanjem plač in odpuščanji. Po podatkih Vsekitajske zveze za industrijo in trgovino je leta 2023 500 največjih zasebnih podjetij na Kitajskem opustilo več kot 300.000 delovnih mest v primerjavi z letom prej.

Za kitajske politike je ustvarjanje zaposlitvenih možnosti za mlade, med katerimi je bila v zadnjih mesecih prejšnjega leta kar 17-odstotna brezposelnost, med prednostnimi nalogami. In ena od možnosti je javna uprava, kjer se je število zaposlitev od leta 2019 več kot podvojilo, vendar se je zdaj rast števila novih delovnih mest vseeno ustavila in je v primerjavi z lani ostalo približno nespremenjeno, saj je bilo leta 2024 na voljo 39.600 delovnih mest.

Po besedah Džuja je počasnejša rast števila novih državnih služb razumljiva, saj upadajo tudi državni prihodki. "Kako lahko povečate zaposlitvene možnosti, če ne morete plačati niti svojih trenutnih delavcev?" se sprašuje in opozarja, da bo ob nadaljnji stagnaciji gospodarstva zaposlovanje ostalo težava, čeprav nekaj upanja vidi v nedavnih vladnih spodbudah za krepitev gospodarske rasti, za katere upa, da se bodo nadaljevale tudi letos in prispevale k izboljšanju gospodarskih razmer.

Leta 2023 je na trg dela prišlo 11,8 milijona novih diplomantov, ki jim je vlada v želji po stabilnosti namenila kar 70 odstotkov novih delovnih mest v javni upravi, potem ko je bilo pred tem v preteklih letih prvim iskalcem zaposlitve po zaključku študija na univerzi namenjenih manj kot polovica novih državnih služb.

Z opravljenim izpitom guokao se lahko prijaviš na delovna mesta v javni upravi, vojski ali nekatere položaje v državnih podjetjih. Je pa vsako leto manj možnosti za tiste s poklicno izobrazbo, za katere je bilo leta 2014 na voljo devet odstotkov delovnih mest, medtem ko je letos ta delež padel na zgolj 0,13 odstotka, kar pomeni le 52 takih delovnih mest. S tem si želi država zagotoviti resnično tiste kandidate z najvišjo izobrazbo.

Idealizirana predstava

24-letna Klaire, ki je guokao 2025 opravljala lani decembra, je za Reuters kot glavni razlog za prijavo na izpit navedla družbeni ugled, ki ga prinaša delovno mesto, in njegovo stabilnost, saj je bila priča odpuščanju kolegov med pripravništvom v tehnoloških podjetjih. Kot je povedala, se je za izpit učila po devet ur na dan in za inštrukcije prek spleta porabila 980 juanov oziroma 130 evrov.

"Želim le opraviti izpit in se ne obremenjevati s tem, kaj bo potem," je dejala 24-letnica, in čeprav osebno pozna javne uslužbence, ki že mesece niso prejeli plač, se je vseeno prijavila, saj njena želja ni zaslužiti veliko denarja.

Iz različnih kitajskih pokrajin so v preteklem letu poročali o obsežnem zmanjševanju bonusov in tudi do 30-odstotnem znižanju plač v javnem sektorju. Nekateri javni uslužbenci pravijo, da že mesece nimajo plače, medtem ko morajo drugi preživeti s pičlimi 4000 juani oziroma 530 evri na mesec.

Kot je za Reuters pojasnil kitajski profesor sociologije, ki ni želel biti imenovan, sedanja generacija kitajskih diplomantov ni izkusila množičnih odpuščanj v državnem sektorju v 90. letih prejšnjega stoletja, zato imajo mnogi idealiziran pogled na delo v vladnih strukturah. "Postati javni uslužbenec je končna točka vesolja," je slikovito opisal pogled na delo v javnem sektorju.

Meritokratski pristop za državne službe

Guokao sicer temelji na dolgi zgodovini kitajskih izpitov za javne službe, s pomočjo katerih je v preteklosti cesarski dvor svoje uradnike izbiral na podlagi znanj in sposobnosti, ne pa na podlagi dedne pravice ali družbenega statusa.

Kot piše slovenski sinolog Mitja Saje v svoji knjigi Zgodovina Kitajske, zametki sistema državnih izpitov, ki so pozneje postali ena od značilnosti tradicionalnega kitajskega upravnopolitičnega sistema, segajo v obdobje dinastije Han in cesarja Han Vudija, ki je vladal od leta 141 do leta 87 pr. n. št. in je pokazal veliko naklonjenost do izobražencev, pri čemer se je zavzemal, da bi položaje v državni upravi zasedli najsposobnejši.

"Ko je izbiral nove ljudi, je zahteval od visokih uradnikov, da mu predlagajo kandidate, ki jih je sam spraševal in ocenjeval ter jim dodeljeval države službe," piše Saje.

Formalni izpitni sistem, poimenovan keju, se začne v omejenem obsegu vzpostavljati med dinastijo Sui, ko so želeli na tak način zmanjšati vpliv plemiških družin in dostop do upravnih služb omogočiti širšemu krogu ljudi. Dokončno se je sistem državnih izpitov pri kadrovanju v državni upravi razvil in uveljavil pod dinastijo Tang med letoma 618 in 907, ki velja za obdobje napredka in razcveta Kitajske. V tem času so približno polovico visokih državnih služb zasedli uradniki, ki so uspešno opravili predpisane preizkuse znanja.

Po pisanju Sajeta je sistem, ki je bil kitajska posebnost, "omogočal napredovanje sposobnih in izobraženih na temelju znanja in sposobnosti, ne glede na njihov družbeni položaj, z njim pa se je začela oblikovati konfucijansko usmerjena, izobražensko-uradniška elita, ki je dobila v upravljanju cesarstva pomembno, v posameznih obdobjih celo odločilno besedo, kar je pospešilo njegov gospodarski in kulturni razvoj tako v obdobju dinastije Tang kot stoletjih, ki so sledila."

Pozneje se je sistem državnih izpitov še naprej razvijal in spreminjal do ukinitve leta 1905, ko se je Kitajska začela modernizirati in prevzemati zahodnjaške upravne prakse. Znova so sodobni sistem izpitov pod današnjim imenom guokao uvedli leta 1994 kot del reforme javnega sektorja in s katerim so znova želeli zagotoviti nabor najbolj usposobljenih posameznikov za državne službe.

A čeprav so se državni izpiti spreminjali čez zgodovino in se modernizirali, so vseeno ohranili meritokratskih pristop, s katerim se trudijo delovna mesta v državnem aparatu zapolniti z najpametnejšimi kandidati, ki nosijo v sebi največji potencial za opravljanje prestižnih služb.

Razbohotenje javnega sektorja

Toda javni sektor na Kitajskem se je v zadnjih letih preveč razbohotil in oblasti se zato spoprijemajo s pozivi k reformam. Kljub nenehnim kampanjam za zmanjševanje števila delovnih mest v državni upravi so se ta s 6,9 milijona leta 2010 povečala na današnjih osem milijonov, temu pa je treba dodati še 31 milijonov javnih uslužbencev, kot so učitelji in zdravstveni delavci, ki sicer uživajo manj ugodnosti od zaposlenih v državni upravi.

"Trenutno je najbolj pereča socialna stabilnost," je za Reuters povedal profesor na elitni kitajski univerzi, ki pa ni želel biti imenovan. Po njegovih besedah bo zato vlada ubrala pot manjšega zla s povečevanjem nabora služb v javni upravi in bo zanemarila potrebne institucionalne reforme.

"Sedanje vodstvo nima namena zmanjšati števila delavcev v javnem sektorju, ki so hrbtenica stabilnosti režima," je po drugi strani razmere povzel izredni profesor na Nacionalni univerzi v Singapurju Alfred Vu.