V Pekingu so se ta teden pod vodstvom predsednika in generalnega sekretarja kitajske partije Ši Džinpinga zbrali partijski veljaki, ki so se udeležili tretjega plenarnega zasedanja, na katerem vrh partije tradicionalno približno vsakih pet let za zaprtimi vrati potrdi dolgoročno gospodarsko strategijo in to priložnost izkoristi tudi za predstavitev javnosti v državnih medijih.

Tokratni tretji plenum bi moral potekati že lansko jesen, a so ga brez obrazložitve prestavili na letošnje poletje, kar je med nekaterimi vzbudilo pričakovanja, da si je partija vzela dodaten čas za pripravo večjih sprememb v gospodarski politiki Kitajske. Toda odločnejšega premika od dosedanje politike ni bilo kljub težavam, v katerih se je v zadnjem času znašlo drugo največje gospodarstvo na svetu.

Že prvi dan plenuma so bili partijski voditelji soočeni z realnostjo, ki jih je opomnila, da se kitajsko gospodarstvo ne premika v smeri, ki so si jo začrtali, saj je ta dan državni statistični urad objavil gospodarske kazalnike za drugo četrtletje, ki so pokazali, da gospodarstvo raste počasneje od pričakovanj.

Gospodarska rast se je, potem ko je v prvem četrtletju dosegla 5,3 odstotka in se je zdelo, da se je le stabilizirala, v obdobju od aprila do junija znižala na 4,7 odstotka, kar je bilo slabše od napovedanih 5,1 odstotka in pod ciljno petodstotno rastjo, ki so si jo zadali za letošnje leto. Čeprav so to za zahodne države zavidanja vredne (visoke) številke, pa je to daleč od dvomestne rasti, ki jo je dolga leta dosegalo kitajsko gospodarstvo, in premalo za dosego cilja, da se Kitajska do leta 2035 uvrsti med razvite države.

Kot glavna razloga za najpočasnejšo rast po začetku leta 2023 navajajo krizo v nepremičninskem sektorju in šibko domačo potrošnjo, ob tem pa se azijska velesila spopada še s prezadolženostjo lokalnih oblasti in visoko stopnjo brezposelnosti.

Proizvodnja pred kupci

Zaradi nakopičenih težav so mnogi pričakovali, da bo kitajsko vodstvo za krepitev gospodarstva poseglo po korenitih reformah, a kot izhaja iz prvega sporočila za javnost po plenumu, so partijski voditelji znova nanizali velikopotezne cilje, od modernizacije industrije do spodbujanja domače potrošnje, brez navedbe konkretnih ukrepov za njihovo izvedbo.

"Prve izjave puščajo res le malo prostora za optimistično razlago," je za Reuters dejal glavni ekonomist pri inštitutu za kitajske študije Merics Max Zeglein, ki opozarja, da skrbi tujih podjetij in srednjega razreda niso bile visoko na seznamu za to srečanje. "Do neke mere sem nekoliko presenečen, da prvotna izjava sploh ne poskuša pomiriti njihovih skrbi," je dejal.

V prihodnjih dneh naj bi sledile objave dokumentov s podrobnejšimi načrti za uresničevanje zastavljenih ciljev, a nihče več ne pričakuje drastične spremembe dosedanje politike in modela gospodarske rasti.

Čeprav je v sklepni izjavi plenuma zapisano, da želi Kitajska "aktivno okrepiti domače povpraševanje", pa, kot poudarja Reuters, še vedno ni jasno, kako namerava Peking povečati porabo potrošnikov, medtem ko spodbuja in daje prednost proizvodno usmerjenim politikam.

Čeprav se je Kitajska pred desetletjem na tretjem plenumu 18. centralnega komiteja zavezala, da bo odpravila naraščajoče neravnovesje med obsežnimi naložbami in šibko domačo potrošnjo, pa je namesto preusmeritve sredstev k uporabnikom raje vlagala v infrastrukturo in nepremičninski trg, kar je hitro povzročilo nevzdržno kopičenje dolgov.

Z vlaganjem v tehnologijo do gospodarskega razvoja

Da ne gre pričakovati sprememb, kaže tudi poudarek na razvoju "novih produktivnih sil", kar je skovanka, ki jo je lani predstavil predsednik Ši in predvideva vlaganja v znanost ter tehnologijo, s čimer želijo doseči modernizacijo industrije in zagnati novo obdobje visoke gospodarske rasti.

"Nova razvojna filozofija", o kateri govori poročilo s plenuma, se osredotoča na "visokokakovostni gospodarski razvoj", katerega glavno gonilo bodo "vsestranske inovacije", kar pomeni premik od preteklih naložb v infrastrukturo k vlaganjem v ključne tehnologije, ki naj bi postale glavna podlaga za krepitev gospodarstva.

Če je bilo v dokumentih leta 2013 zapisano, da bodo trgom prepustili "odločilno" vlogo pri prerazporejanju virov, kar je ponekod na zahodu vzbudilo visoka, a neuresničena pričakovanja glede odpiranja kitajskega trga in večje vloge zasebnega sektorja, pa so tokrat zapisali le, da bo Kitajska "okrepila vlogo tržnih mehanizmov v gospodarstvu, ustvarila pravičnejše in bolj dinamično tržno okolje ter optimizirala prerazporeditev virov".

Podrejena vloga podjetnikov

V sporočilu je jasno zapisano, da bo Kitajska "odpravila omejitve na trgu in hkrati zagotovila učinkovito regulacijo", a slednje je vedno prevladalo nad prvim v pretekli zgodovini, poudarja Shannon Tiezzi v prispevku za spletni magazin The Diplomat, ki se osredotoča na pokrivanje indijsko-tihomorske regije.

Tiezzi opozarja na del v uradnem sporočilu po plenumu, ki obljublja, da bodo naslovili dolgotrajen in pereč problem dostopa zasebnih podjetij do posojil, zemljišč in pravne zaščite, do katerih imajo trenutno še vedno lažji dostop podjetja v državni lasti.

Čeprav besedilo navaja, da bo kitajsko vodstvo "gospodarskim subjektom v vseh oblikah lastništva zagotovilo enak dostop do proizvodnih dejavnikov v skladu z zakonom in bodo lahko enakovredno konkurirali na trgu, na katerem bodo tudi enakopravno zaščiteni", pa bodo po besedah Tiezzi kitajski podjetniki to vzeli s pridržkom glede na signale iz partije pod vodstvom Šija, ki je veliko manj naklonjena zasebnemu podjetništvu kot pretekla partijska vodstva.

Drugo področje, na katero opozarja Tiezzi, je neuravnoteženost kitajskega fiskalnega sistema, ki lokalnim vladam nalaga finančne obveznosti, medtem ko se prihodki od davkov stekajo v Peking, kar je glavni vzrok za dolgove lokalnih oblasti in s tem povezanih težav. Partija se očitno zaveda tega problema, vendar, tako Tiezzi, njeno nejasno sklicevanje na "usklajene reforme v fiskalnem, davčnem, finančnem in drugih sektorjih" ne vzbuja zaupanja.

Ši po četrti mandat

Tretji plenum se je končal z zavezo o "nadaljnji celoviti poglobitvi reform in spodbujanju kitajskega sloga modernizacije", a kljub poudarku na reformah je bilo zasedanje po mnenju poznavalcev kitajske politike bolj namenjeno utrjevanju Šijeve oblasti in potrditvi, da namerava ostati na čelu Kitajske tudi četrti mandat.

V sporočilu je namreč omenjeno, da se bodo kitajske oblasti "osredotočile na izboljšanje sposobnosti partije za vodenje in dolgoročno upravljanje" s ciljem dokončanja nalog do leta 2029, ko bo 80. obletnica ustanovitve Ljudske republike Kitajske.

Vključitev letnice 2029 v sklepni dokument je po mnenju Hsin-Hsien Wanga namig, da bo Ši takrat še vedno na oblasti, potem ko je bil leta 2022 potrjen še za precedenčni tretji mandat na čelu partije, ta pa se mu izteče leta 2027. "S tem se postavljajo temelji in se nakazuje, da bi res imel še četrti mandat," je Wang dejal za DW in pojasnil, da je tretji plenum potrdil smer, ki jo je začrtal 20. kongres partije jeseni leta 2022, ko je Ši "trdno prevzel vodilno vlogo pri določanju politike".

Sorodna novica "Ši Džinpingu uspelo poenotiti s korupcijo in frakcijskimi boji prežeto kitajsko partijo"

Temu prikimava tudi Wen-Ti Sung z inštituta Atlantic Council in pravi, da je glavni cilj nadaljevanje stabilnega vodstva v prihodnjih petih letih. "V tem smislu se tretji plenum ne nanaša toliko na začenjanje večjih novih reformnih paketov. To je bolj poudarjanje dejstva, da je odločilna značilnost nove dobe reform glavna vloga osrednjega vodstva," je dejal za DW.

Po njegovih besedah je bila ključna beseda tretjega plenuma pravzaprav "stabilnost", saj ko Ši govori krepitvi reform in ob tem omenja vztrajnost, to pomeni nadaljevanje trenutne poti, ki je v prvi vrsti povezana s stabilnostjo najvišjega vodstva v državi.

Partija priznava izzive

Da je sprejemanje težkih odločitev zahtevna naloga, je na medijskem brifingu po koncu plenuma skupaj z drugimi partijskimi predstavniki priznal tudi namestnik direktorja urada za politične raziskave pri Centralnem komiteju Tang Fangyu. "Globlje kot gre reforma, bolj zapletena in akutna so navzkrižja interesov," je dejal.

"Nadaljevanje modernizacije v kitajskem slogu se spopada z različnimi zapletenimi konflikti in težavami, zato moramo premagati številne prepreke in ovire," je skušal Tang pomiriti tiste, ki so pričakovali odmevne spremembe trenutne gospodarske politike.

Čeprav kitajski voditelji vseskozi poudarjajo, da so zavezani reformam in odpiranju gospodarstva, pa analitiki tudi po tokratnem plenumu opozarjajo, da njihova dejanja v bistvu vodijo k vse večjemu omejevanju delovanja tujih družb in tudi domačih zasebnih podjetij. Vrstijo se tudi opozorila, da bo brez strukturnih reform, ki bi dale potrošnikom večjo vlogo v gospodarstvu, dolg naraščal hitreje kot gospodarska rast, kar bo vplivalo na financiranje modernizacije industrije in upočasnjevalo uveljavljanje na svetovnem prizorišču.

"Nič novega, enake industrijske politike, ene in iste stvari," je za Reuters povedala glavna ekonomistka za Azijo in Tihi ocean pri investicijski banki Natixis Alicia Garcia Herrero, ki tako kot mnogo drugih ekonomistov ni skrivala razočaranja. "Pravzaprav nobene spremembe v usmeritvi, nobene rasti, ki bi temeljila na potrošnji, nič. Nobenega stavka o vlogi tržnih sil, nič. To je resnično razočaranje," je bila jasna.

Njene občutke so delile tudi kitajske borze, na katerih so delnice podjetij ostale blizu najnižjih vrednosti v zadnjih petih letih, ki so jih dosegle na začetku leta, in niso dosegle sprememb, kar je še en dokaz, da plenum ni veliko pripomogel k izboljšanju gospodarskega razpoloženja.