"Oblikovali bomo (...) bolj tržno usmerjeno, pravno in mednarodno poslovno okolje," je napovedal Ši in ponazoril, da se bodo vrata Kitajske odpirala vedno širše in ne bodo nikoli zaprta.

Po njegovih besedah partija načrtuje in že izvaja pomembne reforme, nadaljnji razvoj Kitajske pa bo sledil mirni poti.

"Na področju vprašanj miru in varnosti ima Kitajska najboljše rezultate med vsemi velikimi silami," je dejal kitajski voditelj in poudaril, da si Peking "prizadeva raziskati lastne načine reševanja najbolj perečih vprašanj" v mednarodni sferi.

Od perečih vprašanj je navedel vojno v Ukrajini, izraelsko-palestinski konflikt, napetosti na Korejskem polotoku in odnos do Irana, Mjanmara in Afganistana. Kot je dejal, je Kitajska pri vseh teh vprašanjih doslej igrala konstruktivno vlogo.

Reuters spominja, da Peking ni pripravljen obsoditi ruske invazije v Ukrajini in da želja po partnerstvu z Rusijo predstavlja oviro za igranje konstruktivne vloge. Kitajska se tudi ni udeležila vrha o Ukrajini, ki je ta mesec potekal v Švici.

"Kitajska zagovarja stališče, da so vse države, ne glede na velikost, moč ali šibkost, bogate ali revne, enakopravne članice mednarodne skupnosti," je dejal. Poudaril je, da si morajo vse države deliti interese, pravice in odgovornosti v mednarodnih zadevah ter združiti moči za spopadanje z izzivi in doseganje skupne blaginje.

Ši je zagotovil, da Kitajska ne bo postala "močna" država, ki želi dominirati nad drugimi. V občinstvu sta bila med drugimi tudi nekdanji predsednik Mjanmara Thein Sein in nekdanji generalni sekretar vietnamske komunistične partije Nong Duc Manh.

Kitajska ima sicer napete odnose z več državami v regiji. Junija 2020 je ob himalajski meji z Indijo izbruhnil vojaški spopad, v katerem je bilo ubitih 20 indijskih in najmanj štirje kitajski vojaki.

Povečale so se tudi napetosti v odnosih s Filipini v Južnem kitajskem morju, glede katerega imata zahteve tako Peking kot Manila.

Na udaru so tudi kitajski trgovinski odnosi z EU-jem, ki namerava sprejeti dodatne carine na kitajska električna vozila. EU Kitajsko obtožuje, da želi Unijo preplaviti s poceni električnimi vozili, ki jih proizvajajo proizvajalci, ki prejemajo obsežne državne subvencije.

Ši je dejal, da v "obdobju gospodarske globalizacije ne potrebujemo delitev", ampak sodelovanje.

Okoli 370 članov kitajske politične elite, zbrane v centralnem komiteju komunistične partije, se bo 15. julija sešlo na plenumu, ki poteka med petletnim mandatom komiteja. Običajno sicer poteka jeseni. Na njem naj bi sprejeli smernice za nadaljnji razvoj.

Poleg trgovinskih in geopolitičnih trenj z Zahodom sicer drugo največje svetovno gospodarstvo že nekaj časa pestijo dolžniška kriza v nepremičninskem sektorju, zniževanje porabe in visoka brezposelnost mladih.