Po poročanju proopozicijskega Sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Londonu so džihadisti napadli več vasi na bregovih reke Habur, kjer prebiva krščanska manjšina.

Tisti vaščani, ki jim je uspelo pobegniti in se prebiti na območje pod nadzorom kurdskih sil, so poročali, da so napadalci požgali cerkve in zlorabljali prebivalce. Po napadu so se sunitski skrajneži spopadli s kurdskimi borci, ki so jih pregnali proti bližnjemu mestu Tal Hamis.

Pokrajina Hasaki, kjer so se zgodili napad in ugrabitve, je strateškega pomena v boju proti skrajni sunitski skupini, saj meji na Turčijo in ozemlje v Iraku, ki ga nadzoruje Islamska država. Na tem območju se kurdske sile ob pomoči zavezniških zračnih napadov spopadajo s skrajneži, da bi jih odrezali od njihovih soborcev na iraškem ozemlju.

Stoletja stara skupnost
Pred izbruhom državljanske vojne pred skoraj štirimi leti so kristjani predstavljali okoli deset odstotkov od 22 milijonov prebivalcev v Siriji. Njihovo trenutno število je nemogoče oceniti, saj so bili številni izmed njih prisiljeni zapustiti svoje domove in se zateči tudi zunaj meja svoje države. Še posebej so se kristjani in pripadniki drugih nemuslimanskih skupin znašli na udaru po vzponu skrajnežev Islamske države.

Pripadnikov Asirske cerkve naj bi bilo pred vojno okoli 40.000 in največ jih je živelo prav v severovzhodni pokrajini Hasaki.

Začetki Asirske cerkve segajo v 5. stoletje, ko so se njeni pripadniki ločili od drugih krščanskih cerkva zaradi spora, ki ga je zanetil carigrajski patriarh Nestor, ko je zavrnil poimenovanje Device Marije z nazivom Božja mati in je namesto tega vztrajal pri nazivu Kristusova mati. Pripadniki omenjene cerkve govorijo obliko aramejščine, ki je bil jezik Jezusa Kristusa.

Usoda ugrabljenih sirskih kristjanov ni znana. Pred kratkim so pripadniki Islamske države v Libiji ugrabili 21 egiptovskih Koptov in jih usmrtili z obglavljenjem, vse to pa posneli in objavili na spletu, kar je postalo že njihova navada pri usmrtitvah ujetnikov.