Turčija je tako v posebni in obsežni operaciji posebnih enot v bližini zdaj svetu dobro znanega Kobaneja evakuirala vseh 40 vojakov, ki so na bregovih Evfrata stražili mavzolej Sulejmana Šaha, starega očeta ustanovitelja Otomanskega cesarstva Osmana I. Ozemlje grobnice na polotoku pri vasi Karakozak je mednarodnopravno del Turčije, v skladu z državno pogodbo iz Sevresa leta 1921, s katero so določili meje republikanske Turčije, naslednice Otomanskega cesarstva.

Tihi dogovor s sirskimi Kurdi
Mavzolej z dragocenimi ostanki Sulejmana Šaha (utonil v Evfratu leta 1230) so zdaj preselili na turško-sirsko mejo pri vasi Surije Ešmesi, ki je sicer pod nadzorom sirskih Kurdov. Turki so pri tem Siriji zaplenili obmejno območje, enako veliko, kot je bilo ozemlje miniaturne eksklave, ki so jo zdaj prepustili boljšemu v boju med Islamsko državo in Kurdi, ki se zdaj spopadajo na levem bregu Evfrata. Uradno gre za začasno preselitev do konca vojne v Siriji, nato naj bi obnovili zdaj razstreljeni mavzolej.

Po besedah premierja Ahmeta Davutogluja je Turčija pred posebno vojaško operacijo obvestila koalicijske sile, ki napadajo Islamsko državo, medtem ko uradnega Damaska z režimom Bašarja Al Asada niso obvestili.

Po Davutoglujevih besedah niso prosili nobenega za pomoč, a nasprotno Kurdi trdijo, da so jih dan predtem obvestili o operaciji in jih zaprosili za prost prehod čez ozemlje, ki ga nadzira YPG/YPJ. Mejo je turški konvoj prečkal ravno v Kobanej, kjer so predtem mesece selektivno zapirali mejo in preprečevali normalno oskrbo Kurdov med hudimi boji z IS-jem. Najbrž so bile o operaciji obveščene tudi sile Islamske države, ki se po porazu v Kobaneju hitro umikajo s kurdskih ozemelj.

Evakuacija v strahu, ker je fronta dosegla grobnico
Čez mejo se je podalo 39 tankov, 57 oklepnih vozil in še sto drugih vojaških vozil, skupno pa je šlo v Sirijo 572 vojakov, je podrobnosti razkril Davutoglu, ki je operacijo pohvalil kot "izredno uspešno". Pri operaciji, ki so jo iz zraka dobro podprla tudi turška letala, je šlo brez zapletov in brez spopadov s Kurdi ali IS-jem, vseeno pa je v nesreči na začetku posredovanja umrl en turški vojak.

Do evakuacije je prišlo ravno v trenutku, ko so sile YPG/YPJ, ki spadajo pod politični dežnik kurdske delavske stranke PKK, zavzele večino vzhodnega brega Evfrata in tudi že del vasi Karakozak, tudi most, s čimer so v vasi ujeli sile IS-ja (glej 3. sliko desno).

Najbolj občutljiva točka Turčije v Siriji
Grobnica že vso vojno v Siriji (2011-) velja za najobčutljivejšo točko Turčije, ki bi se zaradi nje lahko tudi odkrito z vojaškim posegom vpletla v državljansko vojno. Že poleti 2012 je še tedanji premier in zdajšnji predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan posvaril vse bojujoče se strani v severnem predelu pokrajine Alepo, da bo vsak napad na grobnico obravnavan kot napad na Turčijo.

Marca 2014 je Islamska država med svojo ozemeljsko ekspanzijo zavzela okoliške vasi in oba bregova Evfrata in pri tem dala turškim stražarjem grobnice tri dni časa za umik. Turčija je znova ponovila, da bo šlo v tem primeru za napad na državo, ki mu bo sledil primeren vojaški odgovor.

Grobnica kot Erdoganov izgovor za invazijo
Konec marca lani je bil objavljen nato na YouTubu na skrivaj posnet pogovor pri tedanjem še zunanjem ministru Ahmetu Davutogluju, ki se je pogovarjal z namestnikom obveščevalne službe in drugim možem turškega generalštaba. Omenjeni možje so se pogovarjali, kako bi lahko incident oz. napad na mavzolej Sulejmana Šaha izkoristili kot pretvezo za vojaško posredovanje v Siriji, kjer je takrat režim Bašarja Al Asada prešel v ofenzivo proti upornikom, ki uživajo odkrito politično in prikrito vojaško podporo. Po posnetih Davutoglujevih besedah mu je sam Erdogan dejal, da vidi grožnjo grobnici kot "priložnost". Oktobra lani je turški parlament ukazal turško vojaško posredovanje, če bo Islamska država zagrozila z zavzetjem grobnice.