Grobnica Sulejmana Šaha je bila že vse od leta 1921 mednarodnopravno priznana eksklava Turčije znotraj Sirije. Mavzolej velja za simbol turške državotvornosti, pod Erdoganom pa tudi simbol obujanja otomanske veličine. Foto: Reuters
Grobnica Sulejmana Šaha je bila že vse od leta 1921 mednarodnopravno priznana eksklava Turčije znotraj Sirije. Mavzolej velja za simbol turške državotvornosti, pod Erdoganom pa tudi simbol obujanja otomanske veličine. Foto: Reuters
Grobnica Sulejmana Šaha - miniaturna esklava v severni Siriji
Sama grobnica je v dolgi zgodovini doživela že veliko sprememb in tudi preselitev. Leta 1973 so jo zaradi gradnje velikega jez Tabka preselili iz Kalat Džabarja, kraja kjer naj bi pred stoletji utonil Sulejman Šah. Novo grobnico so postavili 80 km višje ob Evfratu, vsega 35 kilometrov stran od meje s Turčijo. Foto: Reuters
Mavzolej Sulejmana Šaha
Vojaški položaj v času turškega posredovanja - Kurdi obvladujejo skoraj celotni levi breg Evfrata, Islamska država pa desnega, na sredi pa je bil ujeta majhna eksklava na polotoku. Foto: Twitter/@rConflictNews
Kobane - turška stran meje
Pred meseci je Turčija z vojsko zaprla mejo s Kobanejem, v katerega je nato selektivno prepuščala pomoč in preprečevala normalno oskrbo Kudov med hudimi boji z IS-jem. Zdaj je turški vojski YPG/YPJ dovolil prehod in evakuacijo grobnice ravno prek Kobaneja. Foto: EPA
Turški tanki v Kobaneju ob koncu evakuacije grobnice Sulejmana Šaha
Takole so turški oklepniki zapuščali Kobane in Sirijo, potem ko so uspešno izvedli evakuacijo 40 stražarjev in samega mavzoleja Sulejmana Šaha. Foto: Reuters

Turčija je tako v posebni in obsežni operaciji posebnih enot v bližini zdaj svetu dobro znanega Kobaneja evakuirala vseh 40 vojakov, ki so na bregovih Evfrata stražili mavzolej Sulejmana Šaha, starega očeta ustanovitelja Otomanskega cesarstva Osmana I. Ozemlje grobnice na polotoku pri vasi Karakozak je mednarodnopravno del Turčije, v skladu z državno pogodbo iz Sevresa leta 1921, s katero so določili meje republikanske Turčije, naslednice Otomanskega cesarstva.

Tihi dogovor s sirskimi Kurdi
Mavzolej z dragocenimi ostanki Sulejmana Šaha (utonil v Evfratu leta 1230) so zdaj preselili na turško-sirsko mejo pri vasi Surije Ešmesi, ki je sicer pod nadzorom sirskih Kurdov. Turki so pri tem Siriji zaplenili obmejno območje, enako veliko, kot je bilo ozemlje miniaturne eksklave, ki so jo zdaj prepustili boljšemu v boju med Islamsko državo in Kurdi, ki se zdaj spopadajo na levem bregu Evfrata. Uradno gre za začasno preselitev do konca vojne v Siriji, nato naj bi obnovili zdaj razstreljeni mavzolej.

Po besedah premierja Ahmeta Davutogluja je Turčija pred posebno vojaško operacijo obvestila koalicijske sile, ki napadajo Islamsko državo, medtem ko uradnega Damaska z režimom Bašarja Al Asada niso obvestili.

Po Davutoglujevih besedah niso prosili nobenega za pomoč, a nasprotno Kurdi trdijo, da so jih dan predtem obvestili o operaciji in jih zaprosili za prost prehod čez ozemlje, ki ga nadzira YPG/YPJ. Mejo je turški konvoj prečkal ravno v Kobanej, kjer so predtem mesece selektivno zapirali mejo in preprečevali normalno oskrbo Kurdov med hudimi boji z IS-jem. Najbrž so bile o operaciji obveščene tudi sile Islamske države, ki se po porazu v Kobaneju hitro umikajo s kurdskih ozemelj.

Evakuacija v strahu, ker je fronta dosegla grobnico
Čez mejo se je podalo 39 tankov, 57 oklepnih vozil in še sto drugih vojaških vozil, skupno pa je šlo v Sirijo 572 vojakov, je podrobnosti razkril Davutoglu, ki je operacijo pohvalil kot "izredno uspešno". Pri operaciji, ki so jo iz zraka dobro podprla tudi turška letala, je šlo brez zapletov in brez spopadov s Kurdi ali IS-jem, vseeno pa je v nesreči na začetku posredovanja umrl en turški vojak.

Do evakuacije je prišlo ravno v trenutku, ko so sile YPG/YPJ, ki spadajo pod politični dežnik kurdske delavske stranke PKK, zavzele večino vzhodnega brega Evfrata in tudi že del vasi Karakozak, tudi most, s čimer so v vasi ujeli sile IS-ja (glej 3. sliko desno).

Najbolj občutljiva točka Turčije v Siriji
Grobnica že vso vojno v Siriji (2011-) velja za najobčutljivejšo točko Turčije, ki bi se zaradi nje lahko tudi odkrito z vojaškim posegom vpletla v državljansko vojno. Že poleti 2012 je še tedanji premier in zdajšnji predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan posvaril vse bojujoče se strani v severnem predelu pokrajine Alepo, da bo vsak napad na grobnico obravnavan kot napad na Turčijo.

Marca 2014 je Islamska država med svojo ozemeljsko ekspanzijo zavzela okoliške vasi in oba bregova Evfrata in pri tem dala turškim stražarjem grobnice tri dni časa za umik. Turčija je znova ponovila, da bo šlo v tem primeru za napad na državo, ki mu bo sledil primeren vojaški odgovor.

Grobnica kot Erdoganov izgovor za invazijo
Konec marca lani je bil objavljen nato na YouTubu na skrivaj posnet pogovor pri tedanjem še zunanjem ministru Ahmetu Davutogluju, ki se je pogovarjal z namestnikom obveščevalne službe in drugim možem turškega generalštaba. Omenjeni možje so se pogovarjali, kako bi lahko incident oz. napad na mavzolej Sulejmana Šaha izkoristili kot pretvezo za vojaško posredovanje v Siriji, kjer je takrat režim Bašarja Al Asada prešel v ofenzivo proti upornikom, ki uživajo odkrito politično in prikrito vojaško podporo. Po posnetih Davutoglujevih besedah mu je sam Erdogan dejal, da vidi grožnjo grobnici kot "priložnost". Oktobra lani je turški parlament ukazal turško vojaško posredovanje, če bo Islamska država zagrozila z zavzetjem grobnice.

Prvo vojaško sodelovanje Turkov in YPG-ja
Pred dnevi so kurdski mediji poročali, da so se Turki obrnili na vodilno politično kurdsko stranko v Siriji PYD (sorodnica PKK-ja) in spraševali o možnosti za evakuacijo turških vojakov iz grobnice. Stražarji bi morali biti zamenjani na vsaka dva meseca, a kot kaže, Turčija tega ni izvedla že od marca oz. odkar je okolico zasedla Islamska država. Nenavadna operacija je vsekakor precedenčna, saj so prvič vojaško sodelovale turška vojska in kurdske sile, ki jih imajo v Ankari za teroriste.

Kurdi izsilili izpustitev švedskega novinarja
Na skrajnem severovzhodu Sirije v kurdskem kantonu Cezire je prišlo do izmenjave, s katero je bil osvobojen švedski novinar Joakim Medin. 30-letni Šved je bil pred tednom dni aretiran s strani režima v obmejnem mestu Kamišli, ki ga nadzorujeta tako YPG kot vladna vojska. Ker vojska ni želela izpustiti novinarja, so kurdske sile zajele višjega sirskega častnika in ga nato izmenjale za Medina in njegovega tolmača.

Damask obveščen, a tudi ogorčen
Odziv Damaska na turško vojaško akcijo je bil pričakovan. Sirsko zunanje ministrstvo ga je označilo kot "zelo jasno agresijo". Pri tem so močnejši severni sosedi natresli dodatne obtožbe: "Turčija ni zadovoljna zgolj s tem, da daje svojim marionetam Daešu (IS), Fronti Al Nusra in drugim terorističnim skupinam podporo vseh vrst, ampak je zdaj še očitno napadla sirsko ozemlje."

V Damasku so sicer priznali, da je Turčija seznanila sirski konzulat v Carigradu z operacijo, a zgolj seznanila, medtem ko na privoljenje režima Bašarja Al Asada ni čakala.