Novo sredinsko-levičarsko manjšinsko vlado socialdemokratov in Levih zelenih premierke Johanne Sigurdardottir, prve voditeljice kakšne vlade, ki je javno priznala homoseksualnost, med 82-dnevnim mandatom - kolikor časa naj bi do predčasnih volitev 25. aprila vladala začasna vlada - čakajo težki časi in veliko dela.

Nezadovoljna javnost dosegla odstop prejšnje vlade
Finančni minister Steingrimur Sigfusson je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil končanje protestov, ki jih je sprožila gospodarska kriza, v kateri se je znašla država. Ravno pod težo protestov je prejšnji teden razpadla koalicija prejšnjega premierja Geira Haardeja.

"Islandija se bo vrnila še močnejša"
Sigfusson je priznal, da je Islandijo finančna in gospodarska kriza močno prizadela, a vztraja, da bo iz nje država prišla še močnejša. Začasna vlada napoveduje, da bo na otok vrnila mir in zaupanje v vlado tako, da bo skušala "izpolniti zahteve ljudi. Sprejeli bomo ukrepe za povečanje neposredne demokracije, spremenili ustavo in sprejeli nov volilni zakon."

Prednost pri reševanju krize bodo dobila podjetja in družine, ki so v tveganih naložbah izgubili prihranke. Nova premierka je že napovedala zamenjavo vodstva centralne banke in ponovno vzpostavitev zaupanja. Kljub temu pa so številni Islandci prepričani, da ima nova vlada za korenite spremembe na voljo premalo časa.

Veliko zadolževanje državo pahnilo na rob bankrota
Nekoč ena najbogatejših držav na svetu se je pred bankrotom, pred katerim se je znašla tudi zaradi velikega zadolževanja bank, rešila z milijardnimi posojili Mednarodnega denarnega sklada in nekaterih skandinavskih držav, razmišlja pa tudi o vstopu v EU in o sprejetju skupne evropske valute evra.

Odkar se je oktobra lani gospodarska kriza na otoku z okoli 320.000 prebivalci razkrila v vsej svoji razsežnosti - finančni sistem je popolnoma propadel - je vrednost islandske krone strmo padla, nekoč skoraj neobstoječa brezposlenost pa se je povzpela na skoraj 11 odstotkov. V nasprotno smer od brezposelnosti gre gospodarska rast - letos naj bi upadla za 9,6 odstotka. Nekoč otok politične in gospodarske stabilnosti se je znašel v vrtincu protestov in vsesplošnega nezadovoljstva ter črnih napovedi za prihodnost.

Ker je kriza Islandijo prizadela prej in bolj drastično kot druge države, je postala primer tega, kaj se utegne zgoditi v državi, v kateri se tako rekoč čez noč zruši gospodarstvo. Zato bo tudi njeno reševanje iz "gospodarskega brezna" podrobno spremljano.

T. V.