Še pred nekaj leti so imeli Islandci veliko razlogov za svoj ponos. Posli in družba so cveteli, prestolnica Reykjavik pa je veljala kot turistična destinacija za bogataše, gurmane in ljubitelje kulture.

Islandija je država dramatične naravne lepote: brizgajočih gejzirjev, strmih ledenikov in skalovitih vulkanskih tvorb - presunljiv, a negostoljuben otok sredi atlantske osame. Ko je zaradi visokega življenjskega standarda, pismenosti in pričakovane življenjske dobe država leta 2007 kraljevala na vrhu držav z najvišjim indeksom človeškega razvoja, je majhna skupnost z 310.000 prebivalci menila, da so se njihovo šolstvo, delavnost in odporen karakter dokazali na svetovnem odru.

Kupovali po vsej Evropi
Majhna skupina agresivnih poslovnežev, ki so bili v ozadju hitrega gospodarskega vzpona male otoške države, je dobila nadimek "Vikingi." S svojimi močno tveganimi investicijami so gospodarstvo države povečali za desetkrat. Kupovali so trgovine in podjetja v Veliki Britaniji in drugod po Evropi. French Connection, Debenhams, Karen Millen, Oasis, Warehouse, Mappin & Webb, Hamleysin številne druge so postale last premožnih Islandcev. Le redki med njimi so premišljevali - kaj šele da bi jih skrbelo - ali se bo hiter finančni vzpon končal s prav tako dramatičnim padcem. Preveč so bili zaposleni s potovanji v Barcelono na večerjo, odpiranjem razkošnih butikov, investicijami v umetnine, načrtovanjem velikih javnih stavb in kupovanjem range roverjev in audijev.

Prevelika zadolženost pokopala tri največje banke
Nato pa je prišel oktober 2008. Tri glavne islandske banke so bile nacionalizirane in razglasile bankrot. Čez noč so Islandci - in teh ni bilo malo - ki so kupili ta statusna vozila ali investirali v razkošne nove nepremičnine z denarjem, sposojenim v tujini, utrpeli velik padec vrednosti njihovih nakupov zaradi v višino poletelih poplačil. Islandska valuta je izgubila tri četrtine svoje vrednosti, preden so trgovanje s krono ustavili. Na tisoče delavnih parov, ki so se bližali upokojitvi, je svoje življenjske prihranke vložilo v delnice bank Landsbanki, Glitnir in Kaupthing, ki so bankrotirale.

Cene hrane in bencina v nebo
Prizadeti so tudi skromni Islandci. Cene hrane in bencina nenehno naraščajo, obrestne mere so že skoraj 20-odstotne, odplačilo hipotek je skoraj nemogoče. "Leta in leta smo bili sami in smo šli prehitro predaleč. Obnašali smo se kot otroci. Prva stvar, ki smo jo naredili, ko se je pred desetimi leti odprla borza, je, da smo šli v London in kupovali trgovine z igračami in slaščičarne. Zdaj smo bankrotirali in v naslednjih letih ne bo denarja. Imamo dolgove, ki jih nikoli ne bomo mogli poplačati," je stanje opisal Hallgrimur Helgason, eden najbolj znanih islandskih pisateljev.

Protesti postali nasilni
Vlada (zaenkrat) še ni sporočila, kako se namerava rešiti iz težav. Ljudje so svoje nezadovoljstvo nad vlado začeli kazati množično na protestih. Najbolj dramatično je bilo pretekli teden, ko je med protesti izbruhnilo nasilje. Pred parlamentom (Alting) so protestniki začeli metati kamenje v policiste in parlamentarno stavbo, na kateri so razbili okna. Potem ko je policija uporabila solzivec, je zdravniško pomoč potrebovalo 130 protestnikov, en policist je bil hudo ranjen.

Islandci brez upanja
Borec za človekove pravice in organizator protestov Hordur Torfason je ob tem povedal grozljivo zgodbo o tem, kako obupani so nekateri Islandci. Prejel je telefonski klic nekega človeka. Štiri generacije njegove družine so izgubile vse. "Želel je, da mu pomagam pred parlamentom zgraditi vislice. Vprašal sem ga, če naj bi to imelo simbolen pomen. "Ne," mi je odgovoril. "Član moje družine se hoče obesiti v javnosti." Odgovoril sem mu, da mu bom pomagal, a ne tako. Dva dni pozneje se je ubil," je povedal Torfason.

T. V. (povzeto po The Independent)