Pravijo tudi, da je vse več obupanih žensk, ki zdaj splav sprožijo kar same. "Ženske splavljajo, ampak opravljajo to nezakonito, saj vemo, da jih je toliko, ki prihajajo na našo kliniko, češ da so imele "spontani splav". Verjetno so vzele tableto ... To imamo za nezakonit splav," je za Guardian povedala Silvana Agatone, ginekologinja iz Rima.

Podatki, ki jih je zbralo italijansko ministrstvo za zdravje, kažejo, da je delež ginekologov, ki proti splavu uporabljajo ugovor vesti, v nekaterih pokrajinah tudi do 90-odstoten. Najbolj je to očitno v tradicionalnejših južnih pokrajinah Moliseju (93,3%) in Bazilikati (90,2%), kjer se je delež v sedmih letih več kot podvojil. To zdaj skrbi relativno majhno, a glasno skupino zdravnikov, ki se počasi bližajo upokojitvi, in pravijo, da se Italija srečuje s krizo dostopnosti splava, pri čemer mnogi mlajši zdravniki postopka ne morejo ali pa ne želijo izvesti.

Hkrati pa se bojijo, da zaradi tega ženske zadeve jemljejo v svoje roke. Na papirju je sicer število splavov v Italiji v zadnjih 30 letih upadlo (z 233.976 leta 1983 na 102.760 leta 2013), a v istem času se je število spontanih splavov povečalo s 93,2 na tisoč rojstev na 138,5. Takim ugibanjem oporeka Katoliška univerza, ki naraščanje števila spontanih splavov pripisuje dejstvu, da imajo ženske otroke pozneje kot nekoč.

Še vedno negativna konotacija
Po nedavni anketi, ki je zajela Italijo, Belgijo, Poljsko, Švedsko, Madžarsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo in Španijo, so ob Poljakih prav Italijani tisti, ki najbolj verjamejo, da bi moral biti splav prepovedan oz. dovoljen zgolj, ko je materino življenje v nevarnosti. Najliberalnejši so na Švedskem, kjer jih to meni zgolj odstotek vprašanih.

Nekateri italijanski zdravniki sicer pravijo, da pri ugovorih ne gre zgolj za religijo, ampak razloge za tako razširjeno zavračanje opravljanja posega iščejo tudi v profesionalnem ugledu in dohodku. Med ginekologi je namreč razširjeno nelagodje do opravljanja splava in želja, da jih ne bi osebno povezovali s prakso, saj bi sicer lahko odgnali paciente, to pa bi jim finančno, jasno, na dolgi rok škodilo. Splav ima namreč med Italijani še vedno izrazito negativno konotacijo.

Splav so v Italiji legalizirali leta 1978, kar je pozneje od večine drugih evropskih držav, kar še vedno velja za enega najpomembnejših napredkov za ženske v italijanski zgodovini. Po italijanski zakonodaji lahko zdravniki opravijo splav do 90. dneva, po tem roku pa mora biti nosečnica v fizični ali duševni nevarnosti, da ji prekinejo nosečnost, ali pa morajo imeti dokaze za hudo patologijo zarodka. Prav zaradi tega razloga je morala italijanska nosečnica, okužena z virusom Zika, lani na splav v klinični center v Ljubljani.