Napolitano je pred glasovanjem veljal za glavnega favorita. Foto: Reuters
Napolitano je pred glasovanjem veljal za glavnega favorita. Foto: Reuters
Silvio Berlusconi
Berlusconijev kandidat je dobil največ glasov v prvem krogu, a bo boj za predsedniško mesto še trd. Foto: EPA
Azeglio Ciampi
Ciampiju se bo mandat iztekel v soboto. Foto: EPA

Največ glasov, 369, je dobil Gianni Letto, ki ga je predlagal Silvio Berlusconi, s 27 mu je sledil Massimo D'Alema, glavni kandidat levice, dosmrtni senator Giorgio Napolitano, pa je prejel le osem glasov. Za zmago je v prvih treh krogih potrebnih 674 glasov. Od 1.010 predstavnikov obeh domov in regijskih predstavnikov jih je kar 438 oddalo prazne glasovnice.

Pred prvim krogom so sicer največ možnosti za zmago napovedovali dosmrtnemu senatorju Giorgiu Napolitanu, ki ga je predlagal blok Romana Prodija, a je desnica pod vodstvom Silvia Berlusconija tik pred volitvami dejala, da ga ne bo podprla. Za svojega kandidata je Berlusconi predlagal 71-letnega Giannija Letto, svojega tesnega prijatelja. Nov krog volitev bo potekal v torek.

Najprej v igri D'Alema
Levosredinska koalicija, ki jo vodi Romano Prodi, se je sprva zavzemala za kandidaturo nekdanjega premierja Massima D'Aleme, a so to desničarji zavrnili z grožnjo, da bodo ob njegovi morebitni zmagi bojkotirali parlamentarno delo. Proti kandidaturi D'Aleme so bili tudi predstavniki Vatikana, ki so opozorili, da bi bil D'Alema v primeru izvolitve prvi italijanski predsednik, ki ni bil krščen.

Zato je Prodi kot kompromisnega kandidata predlagal Napoletana. Proti kandidaturi Napoletana so se že predtem izrekli v Severni ligi, ki je bila sicer koalicijska partnerica Berlusconijeve vlade.

Za zmago potrebnih 674 glasov
Italijanskega predsednika voli 1.010 volivcev, med njimi 630 poslancev spodnjega doma, 322 senatorjev in 58 regionalnih delegatov. Glasovanje je tajno, za zmago pa mora kandidat zbrati dvetretjinsko podporo oziroma najmanj 674 glasov. Če kandidat ni izbran niti v tretjem krogu, mora za zmago v četrtem doseči le absolutno večino.

Volitve lahko potekajo zelo hitro in so končane v enem dnevu, lahko pa se zavlečejo in trajajo tudi več dni, kot se je zgodilo leta 1992, ko je bil Ciampijev predhodnik Oscar Luigi Scalvaro izvoljen šele po 13 dneh.

Predsednik Italije predstavlja narodno enotnost in naj bi bil nadstrankarski, kar pomeni, da naj bi ugled užival tako med politiki kot tudi v javnosti.

Majhne pristojnosti predsednika

Sicer ima italijanski predsednik zelo malo pristojnosti, tokrat pa ima njegovo imenovanje poseben pomen, saj bo moral novi predsednik takoj po imenovanju predlagati mandatarja za sestavo prihodnje vlade.

Predsednik lahko tudi razpusti parlament, podpisuje zakone oziroma jih pošilja parlamentoma nazaj v obravnavo, če meni, da so neustavni. Predsedniški mandat traja sedem let. Po italijanski ustavi je lahko predsednik vsak državljan, starejši od 50 let.