Kot je dejal italijanski premier Matteo Renzi, gre za mater vseh reform, katere cilj je doseči posodobitev in večjo učinkovitost parlamentarnega sistema. Volivci bodo morali z "da" ali "ne" odgovoriti na vprašanje, ali podpirajo reformo, ki zadeva skoraj tretjino ustavnih določil.

Senat omejen na svetovalno vlogo
Po predlagani reformi bo imel senat namesto 315 samo sto senatorjev. Senatorji ne bodo več neposredno izvoljeni, temveč bo v njem sedelo 74 predstavnikov deželnih parlamentov in 21 županov večjih mest. Predsednik države bo imenoval pet senatorjev, ki bodo imeli sedemletni mandat in ne dosmrtnega. Južna Tirolska bo imela dva senatorja. Mandat senatorjev bo vezan na njihov mandat v deželnih parlamentih ali občinah. Ne bodo več prejemali mesečne plače v višini do 15.000 evrov, temveč samo plače v telesih dežel. Senat bo omejen v glavnem na svetovalno vlogo, saj bo pristojen za omejeno število zakonov in ne bo več glasoval o zaupnicah vladi in proračunu.

Reforma v smeri centralizacije
Reforma gre v smeri centralizacije, saj bo vlada prevzela velik del pristojnosti dežel, posebej na področju energetike, infrastrukture, zdravstva in civilne zaščite. Pokrajine bodo ukinjene z izjemo avtonomnih pokrajin Bolzano in Trento. Odpravili bodo tudi Nacionalni svet za gospodarske zadeve in delo (CNEL), forum sindikatov in delodajalcev.

Večinski bonus za najmočnejšo stranko
Če bodo na referendumu potrdili ustavna dopolnila, bo vlada dobila veliko močnejši položaj, kot ga ima sedaj, ker so bila spremenjena tudi volilna pravila za spodnji dom parlamenta. Na prihodnjih volitvah bo tako stranka, ki bo dobila na volitvah več kot 40 odstotkov glasov, dobila avtomatično 54 odstotkov vseh sedežev. Če nobena stranka tega ne bo dosegla, bosta dve stranki z največjim številom glasov tekmovali med seboj - zmagovalka bo nato dobila večinski bonus. Prihodnji predsednik vlade tako ne bo več odvisen od koalicij, kar naj bi Italiji zagotovilo večjo politično stabilnost.

Economist: Prednosti ne odtehtajo nevarnosti
Britanski Economist opozarja, da morebitne prednosti, ki jih prinaša reforma, ne odtehtajo nevarnosti, da bo omogočila oblikovanje izvoljenega mogočnika v državi, ki je dala Benita Mussolinija in Silvia Berlusconija ter ranljiva zaradi populizma.

Glede tega, da bodo po novem senatorje deželni parlamenti izbirali med svojimi svetniki in župani, pa časnik opozarja, da so na ravni dežel in občin oblasti najbolj skorupirane, senatorji pa imajo imuniteto. Senat bi tako lahko postal magnet za pokvarjene politike.

Manjša volilna udeležba na jugu voda na mlin Renziju

Javnomnenjske ankete, ki so bile dovoljene do dva tedna pred referendumom, so kazale, da so v prednosti nasprotniki sprememb ustave. Najbolj reformam nasprotujejo na italijanskem jugu, kjer pa je po navadi volilna udeležba najnižja. To dejstvo bi lahko pomagalo Renziju. "Volilna abstinenca na jugu favorizira 'da', ker tu volivci nasprotujejo reformam," pojasnjuje analitik Carlo Buttaroni.

Na zadnjih italijanskih volitvah v evropski parlament maja 2014 je bila volilna udeležba južno od Rima 51-odstotna, medtem ko v severozahodnem delu Italije 66-odstotna. Jeza nad politiko je še posebej velika na Siciliji in Sardiniji, ki so ju krizna leta najbolj prizadela.