Sodišče je na dve leti zapora zaradi podkupovanja obsodilo tudi nekdanjega direktorja madžarske energetske družbe MOL Zsolta Hernadija. Odločitev sodišča še ni pravnomočna.

Ivo Sanader je bil obtožen, da je leta 2009, ko je bil premier, od Hernadija sprejel 10 milijonov evrov podkupnine, da bi MOL-u omogočil upravljavske pravice v hrvaški Ini, čeprav MOL v Ini sploh ni imel večinskega deleža.

Izrabil položaj premierja

To naj bi storil s predhodno spremembo meddelničarske pogodbe in izločitvijo nerentabilnega plinskega poslovanja iz Ine. Na seji vlade je zahteval sprejetje poročila, s katerim so MOL-u prepustili upravljanje Ine, kar je hrvaška vlada tudi sprejela, je navedlo sodišče, ki meni, da je hrvaška vlada neutemeljeno prepustila MOL-u upravljanje Ine.

Podkupnina na račun prijateljevega podjetja

Hernadi je Sanaderju zagotovil izplačilo 10 milijonov evrov ob posredovanju madžarskega podjetnika Imra Fazakasa, ki je sklenil fiktivno pogodbo s podjetjem Sanaderjevega prijatelja Roberta Ježića.

Prav on je bil ključna priča, saj je na zatožni klopi priznal, da je izplačanih pet milijonov evrov podkupnine končalo na švicarskem računu njegovega podjetja, druga polovica podkupnine ni bila izplačana, saj je pogodbo prekinil. Omenjenih pet milijonov evrov Sanader državi ni nikdar vrnil ...

Madžarska ne želi sodelovati

Leta 2012 je zagrebško županijsko sodišče Sanaderja v združenih korupcijskih primerih Hypo in Ina-MOL na prvi stopnji obsodilo na deset let zapora zaradi korupcije in vojnega dobičkarstva, a mu je vrhovno sodišče kazen znižalo na osem let in pol. Hrvaško ustavno sodišče je leta 2015 pravnomočno sodbo razveljavilo iz postopkovnih razlogov.

Istočasno je državno tožilstvo del postopka, ki se je navezoval na Hernadija, "začasno zamrznilo", da bi proti njemu sprožili mednarodni postopek, v katerem pa Madžarska ni hotela sodelovati in izročiti Hernadija in celo trdi, da je bil Hernadi obtožb o podkupovanju na Hrvaškem oproščen med postopkom na madžarskem sodišču.

Hernadijevo pritožbo je zavrnilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ko je dejal, da Hrvaška krši njegovo pravico do svobodnega gibanja, kot nedopustno.

Za Sanaderja zgodba še ni končana

Medtem proti Sanaderju poteka tudi ponovljeno sojenje v največjem hrvaškem primeru politične korupcije, Fimi-media. Na prvem sojenju je bil Sanader obsojen na devet let zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo iz postopkovnih razlogov. Na zatožni klopi v tem primeru je tudi vladajoča hrvaška stranka HDZ.