85-letni Fujimori je v zaporu preživel približno 16 let, od leta 2007, ko ga je Čile izročil perujskim oblastem. Zaradi resnih zdravstvenih težav je nekdanji predsednik zapor zapustil z dihalnimi cevkami in obrazno masko.

Do izpustitve je prišlo po torkovi odločitvi ustavnega sodišča, ki je razsodilo v korist pritožbi za obnovitev pomilostitve iz leta 2017, ki jo je iz humanitarnih razlogov takrat podpisal predsednik Pedro Pqablo Kuczynski, a je nato njegovo odločitev izničilo sodišče in Fujimori se je moral po devetih mesecih na prostosti vrniti v zapor.

Odločitev o njegovi izpustitvi iz humanitarnih razlogov je ustavno sodišče sicer sprejelo že lani, vendar pa vlada tega ni upoštevala po pozivu Medameriškega sodišča za človekove pravice k umiku odločitve. Potem ko je ustavno sodišče v torek svojo lansko odločitev potrdilo, pa pritožba več ni mogoča.

Po odhodu iz zapora so Fujimorija odpeljali na dom njegove najstarejše hčerke in politične dedinje Keiko. "Danes imamo končno očeta doma," je dejala skozi megafon na vratih svojega doma, kjer naj bi njen oče zdaj prebival. "V mojem srcu ni sovraštva ali zamere, ampak hvaležnost," je še zatrdila.

Deljena mnenja o nekdanjem predsedniku

Fujimori, ki je bil predsednik med letoma 1990 in 2000, ima v Peruju še vedno veliko gorečih podpornikov, ki so prepričani, da je državo rešil pred terorizmom in gospodarskim zlomom.

Kritiki po drugi strani zatrjujejo, da je škodoval demokraciji in zagrešil grozodejstva, ko je med svojim predsednikovanjem vodil boj proti gverilcem iz levičarskega gibanja Svetleča pot.

Na najvišjo možno, 25-letno zaporno kazen so ga obsodili leta 2009 zaradi odgovornosti za pokola 25 civilistov, ki so ga v letih 1991 in 1992 na koncu uspešnega boja proti levičarskim gverilskim gibanjem izvedli posebni odredi smrti perujske vojske. Obsodili so ga tudi zaradi korupcije in zlorabe položaja.

Med drugim je priznal, da je podkupoval opozicijske poslance in medije ter da je prisluškoval politikom, novinarjem in gospodarstvenikom. Preiskovali so ga tudi zaradi prisilne sterilizacije okoli 270.000 revnih žensk, večinoma iz avtohtonih skupnosti, v zadnjih štirih letih njegovega mandata. Zaradi tehničnih pravnih razlogov pa mu za to niso mogli soditi.

S položaja je odstopil leta 2000, potem ko je tik pred potrditvijo ustavne obtožbe parlamenta proti njemu pobegnil na Japonsko, od koder prihaja njegova družina. Leta 2005 je obiskal Čile, kjer so ga aretirali in dve leti pozneje izročili Peruju, kjer so ga nato obsodili.