Poročanje izraelske televizijske Postaje 12, ki ga povzema nemška tiskovna agencija DPA, omenja možnosti manjših in bolj silovitih izraelskih odgovorov na napad, ki ga je Iran sprožil v noči na nedeljo.

Nekatere povračilne ukrepe naj bi Izrael lahko sprejel takoj, a je kabinet pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja razpravljal tudi o dejstvu, da Izrael želi dejavnosti koordinirati z glavno zaveznico ZDA.

Ameriški predsednik Joe Biden je danes ob obisku iraškega premierja Mohameda Šije Al Sudanija v Washingtonu dejal, da želi preprečiti širjenje bližnjevzhodnega konflikta.

ZDA so skupaj z Združenim kraljestvom, Francijo in Jordanijo ob iranskem napadu Izraelu stopile v bran in mu pomagale pri sestrelitvi več kot 300 iranskih izstrelkov.

V Teheranu so napad označili za dejanje samoobrambe in odgovor na izraelsko uničenje iranskega konzulata v Damasku 1. aprila, v katerem sta bila ubita tudi dva generala iranske revolucionarne garde.

Da bo Izrael odgovoril na iranski napad, je danes napovedal tudi načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi. General je to zavezo dal vojakom med obiskom oporišča Nevatim, ki je v napadu utrpelo škodo.

V Iranu spet odprta letališča

V Iranu so znova odprli letališča, ki so bila začasno zaprta po sobotnem napadu na Izrael. Iran je po napadu zaprl svoj zračni prostor, zato so bila zaprta tudi vsa letališča v državi. Od jutra pa znova delujeta tako letališči v Teheranu kot tudi drugod po državi, vključno s Tabrizom, Mašhadom in Širazom, saj so omejitve zračnega prometa odpravljene.

Nekatere mednarodne letalske družbe, med njimi nemška Lufthansa, so pred iranskim napadom in iz bojazni pred morebitnimi izraelskimi povračilnimi ukrepi odpovedale polete v Iran ali se začele izogibati zračnemu prostoru Irana, denimo avstralski Qantas.

Zaradi iranskega napada so zračni prostor s sobote na nedeljo začasno zaprle tudi druge države na Bližnjem vzhodu, med drugim Jordanija, Irak in Libanon, ki pa so ga medtem znova odprle.

V Varnostnem svetu pozivi k umiritvi razmer

Na zasedanju Varnostnega sveta ZN-a je Izrael pozval k novim sankcijam proti Iranu, a skupni imenovalec je bil poziv k umirjanju razmer.

Varnostni svet se je sešel zaradi sobotnih napadov Irana na Izrael, potem ko so v Teheranu sprožili več kot 300 brezpilotnih letalnikov in raket, a pri tem v Izraelu ni bilo smrtnih žrtev ali večje škode. Izraelski veleposlanik Gilan Erdan je pozval Varnostni svet, naj "uvede vse mogoče sankcije proti Iranu, preden bo prepozno" in Iran "obsodi za njegov teror".

A prevladovali so pozivi k umiritvi razmer. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je dejal: "Bližnji vzhod je na robu. Na območju se spoprijemajo s stvarno grožnjo uničujočega konflikta v polni razsežnosti. Čas je za zmanjšanje napetosti in za maksimalno zadržanost."

Iranski veleposlanik pri ZN-u Amir Saeid Iravani je zatrdil, da je Islamska republika Iran delovala v okviru pravice do samoobrambe in da ni imela druge izbire, kot da se odloči za napad, poroča Guardian. Iravani je dodal, da si Iran ne želi vojne, a da se bo odzval na vsako grožnjo ali agresijo. Ob tem so pozvali Washington, naj se ne vpleta v njihov spor z Izraelom.

Oči so bile tudi v Varnostnem svetu uprte zlasti v ZDA. Namestnik ameriške veleposlanice pri ZN-u Robert Wood je izrazil pričakovanje enotne obsodbe Irana od Varnostnega sveta. "V prihodnjih dneh bodo v posvetovanjih z drugimi članicami ZDA iskale dodatne možnosti znotraj Svetovne organizacije, kako prisiliti Iran k prevzemu odgovornosti," je dejal Wood.

Kot je poročal RTV-jev dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar, sta bila odziva Kitajske in Rusije v Varnostnem svetu zelo poenotena. Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja je dejal: "Poudarjamo navedbe Teherana, da si ne prizadevajo za nadaljnje vojaško stopnjevanje napetosti proti Izraelu, in pozivamo Zahod in Jeruzalem, da sledita pobudi in opustita bližnjevzhodno prakso provokativne uporabe sile."

Slovenija je poudarila oba vidika, obsodbo napada in to, da je šlo za odgovor na izraelsko akcijo v Damasku. Slovenski predstavnik v Varnostnem svetu Samuel Žbogar je dejal: "Rešitev je seveda treba iskati v Gazi. To je potem mogoče lahko osnova nekega dokumenta, resolucije v prihodnjih dneh."

Cameron: Napad je bil skorajda popolna polomija

Še vedno prihajajo tudi odzivi drugih držav. Rusija je sporočila, da je "zelo zaskrbljena" zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in da novo zaostrovanje ni v interesu nikogar. Dodali so, da je treba vsa nesoglasja rešiti po diplomatski poti.

Nemški kancler Olaf Scholz je med obiskom Kitajske posvaril Iran, naj ne izvede novega napada na Izrael, obenem pa tudi Tel Aviv pozval, naj ne zaostruje napetosti. Tudi britanski zunanji minister David Cameron je posvaril Izrael pred morebitnim povračilnim napadom. "Na več načinov je Iran doživel dvojni poraz. Napad je bil skorajda popolna polomija, poleg tega pa so svetu pokazali svoj pravi obraz, da imajo zlonamerni vpliv na območju," je dejal.

Da se je treba izogniti dodatni napetosti na območju, je poudaril tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Biden Netanjahuju: Previdnost in strateško razmišljanje

Predsednik ZDA Biden je medtem jasno povedal izraelskemu premierju Netanjahuju, da ZDA ne bodo sodelovale v morebitnem povračilnem napadu Izraela na Iran, opozoril ga je tudi, naj bo izraelski odgovor previden in da naj razmišlja strateško, so dejali ameriški uradniki. Dodali so, da sta se voditelja pogovarjala o tem, kako "stvari upočasniti in jih pretehtati", Biden pa naj bi sogovorniku dejal, da jo je Izrael v napadu odnesel najbolje, kar lahko.

Tudi tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby je dejal: "Predsednik je bil jasen: ne želimo stopnjevanja konflikta." "Ne želimo vojne z Iranom v polnem obsegu. Mislim, da nam bodo prihodnje ure in dnevi veliko povedali," je pojasnil za ameriško televizijo NBC. Napovedal je še, da bodo ZDA še naprej pomagale Izraelu pri obrambi, a opozoril, da je nadaljnji odziv odvisen od Izraela.

Te izjave so kritizirali nekateri ameriški republikanci. Republikanec iz Ohia Mike Turner je dejal, da so Kirbyjeve izjave napačne, saj se je konflikt že zaostril, zato morajo ZDA ukrepati, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton pa je menil, da bi se morale ZDA pridružiti Izraelu, če se ta država odloči za napad na Iran, poroča BBC. "Mislim, da lahko Izrael uniči ključni, če ne celotni del iranskega jedrskega programa. Če je Izrael pripravljen to storiti, bi se mu morale ZDA ponosno pridružiti," je dejal Bolton.

Oddaja Studio ob sedemnajstih:

So bile ZDA vnaprej obveščene o napadu ali ne?

Oblasti v Teheranu so v nedeljo dejale, da so tri dni pred napadom opozorili sosede o povračilnem napadu na Izrael. "Približno 72 ur pred našimi operacijami smo obvestili prijatelje in sosede na območju, da je odgovor Irana na Izrael gotov, legitimen in nepreklicen," je povedal iranski zunanji minister Hosein Amirabdolahian. Da jih je Iran obvestil o napadu, so potrdili turški, jordanski in iraški uradniki. Teheran je dejal, da je 72 ur prej obvestil tudi ZDA, da bodo njegovi napadi na Izrael "omejeni" in v imenu samoobrambe.

A ameriški uradniki trdijo, da to ni res. Neimenovani ameriški predstavnik je potrdil le, da je bil Washington z Iranom v stiku prek švicarskih posrednikov, da pa niso dobili obvestila tri dni vnaprej. Kot trdi, so jim iz Teherana poslali obvestilo šele, ko se je napad že začel, in dodal, da so Iranci želeli z napadom povzročiti veliko škodo.