Kot je sporočila izraelska vojska, izvajajo enega največjih zračnih napadov na območje Gaze, od koder so v soboto oboroženi pripadniki palestinskega gibanja Hamas napadli jug Izraela, kjer je bilo po zadnjih podatkih v njihovih napadih ubitih 900 ljudi, več kot 2500 pa je ranjenih.

Izraelska vojska naj bi samo v ponedeljek zadela že več kot 2400 ciljev Hamasa v Gazi in napovedala, da bo z napadi nadaljevala tudi za ceno življenj izraelskih ujetnikov, ki so jih zajeli pripadniki Hamasa.

Izraelski premier je obiskal jug Izraela, ki je bil v soboto tarča palestinskih napadalcev iz gibanja Hamas, in na srečanju s predstavniki tamkajšnjih mest sporočil, da bo odziv Izraela spremenil podobo Bližnjega vzhoda, vendar ni navedel podrobnosti.

"Kar bo Hamas doživel, bo težko in grozno ... spremenili bomo Bližnji vzhod," je dejal 73-letni Netanjahu. "To je šele začetek ... vsi smo z vami in premagali jih bomo z močjo, z ogromno silo," je še dodal.

Pozneje je Netanjahu dejal, da je cilj izraelskih operacij onemogočiti sposobnosti Hamasa, da bi škodoval Izraelu. "Če obstajajo točni obveščevalni podatki o lokaciji izraelskih ujetnikov, se bo Izrael zagotovo vzdržal napada na to lokacijo, a dokler takih informacij ni, bodo napadeni vsi cilji Hamasa," je še pojasnil.

V večernem nagovoru je Netanjahu dejal, da so grozodejstva, ki jih je zagrešil Hamas med vdorom v Izrael, primerljiva s tistimi, ki jih izvaja skrajna skupina Islamska država.

"Grozodejstev, ki jih je zagrešil Hamas, nismo videli od grozodejstev Islamske države. Zvezani otroci so bili usmrčeni skupaj z družinami. Mladi moški in ženske, ustreljeni v hrbet, usmrčeni. Drugih grozot ne bom opisoval tukaj," je dejal Netanjahu.

"Vedno smo vedeli, kdo je Hamas. Zdaj ve ves svet. Hamas je Islamska država. In premagali ga bomo, tako kot je razsvetljeni svet premagal Islamsko državo. Ta podli sovražnik je hotel vojno in vojno bo dobil," je dejal.

Predtem je izraelski obrambni minister Joav Galant oznanil "popolno obleganje" Gaze in napovedal popolno ustavitev dobave elektrike, hrane in goriva tej enklavi pod izraelsko okupacijo, v kateri živi 2,3 milijona ljudi, od tega okoli milijon otrok. "Borimo se proti človeškim živalim in temu primerno bomo ravnali," je dejal.

Grožnje z usmrtitvami talcev

Oboroženo krilo Hamasa je sporočilo, da bo začelo izvajati usmrtitve izraelskih civilistov, ki so jih zajeli med sobotno akcijo, v zameno za vsako bombardiranje civilnih hiš brez predhodnega opozorila.

Tiskovni oboroženega krila palestinskega gibanja Abu Obaida je sporočil, da s talci ravnajo v skladu z islamskimi pravili, kar pomeni, da skrbijo za njihovo varnost in zdravje.

Izraelski zunanji minister Eli Cohen je povedal, da so Hamasovi napadalci zajeli več kot sto talcev, ko so v soboto vdrli na jug Izrael.

Vpoklicanih 300.000 vojakov

Izraelska vojska je sporočila, da so za operacije vpoklicali 300.000 rezervistov, s katerimi naj bi napadli Gazo, ko evakuirajo izraelsko prebivalstvo v okolici meje. Izraelske oblasti so ob tem napovedale tudi "popolno zaporo" Gaze ter ustavitev dobave vode, elektrike in hrane.

"Hamas po koncu te vojne ne bo več imel vojaških zmogljivosti, da bi grozil Izraelu. Poleg tega ne bodo več mogli nadzirati Gaze," je v izjavi za javnost napovedal tiskovni predstavnik Jonatan Konrikus.

Izraelske sile so danes prevzele nadzor nad območji spopadov vzdolž meje, je sporočil glavni vojaški tiskovni predstavnik kontraadmiral Daniel Hagari. Dodal je, da nekateri oboroženi napadalci ostajajo aktivni. "Izvajamo preiskave v vseh skupnostih in čistimo območje," je dejal na tiskovni konferenci.

Strelski spopadi med Hamasovimi borci in izraelsko vojsko so zjutraj še potekali v sedmih krajih blizu meje med Izraelom in Gazo, po poročanju Al Džazire med drugim v kibucu Karmia ter mestih Aškelon in Sderot. Zjutraj je tiskovni predstavnik izraelske vojske sporočil, da borci Hamasa iz Gaze še naprej prihajajo na območje spopadov.

Visoki predstavnik Hamasa Musa Abu Marzuk je v pogovoru za Al Džaziro dejal, da so odprti za pogajanja glede morebitnega premirja z Izraelom, saj so dosegli svoje cilje.

Število smrtnih žrtev še naprej narašča, med njimi so tudi tuji državljani

V napadih Hamasa je bilo doslej ubitih najmanj 900 ljudi, med njimi tudi otroci. Več kot 2500 ljudi je ranjenih. Vojska je potrdila tudi smrt 73 pripadnikov.

Izraelska reševalna služba Zaka je sporočila, da so na prizorišču glasbenega festivala ob meji z Gazo našli 260 trupel, število pa bo verjetno še naraslo.

Tiskovni predstavnik vojske Hagari je palestinske napade označil za "najhujši pokol nedolžnih civilistov v zgodovini Izraela". Drugi tiskovni predstavnik Konrikus je dejal, da je petkov napad za Izrael "kombinacija 11. septembra in Pearl Harborja".

V Gazi je po navedbah palestinskih zdravstvenih oblasti umrlo 687 ljudi, med njimi več deset otrok, več kot 3700 je ranjenih.

Islamski džihad napadel na severu Izraela

Odgovornost za napad libanonsko-izraelski meji so prevzele brigade Al Kuds, oboroženo krilo palestinskega gibanja Islamski džihad, ki je sporočilo, da gre za del operacije Nevihta Al Aksa, kot je Hamas poimenoval vdor v Izrael. Kot so še sporočili, je bilo v napadu ranjenih sedem izraelskih vojakov.

Izraelska vojska je sporočila, da je na severu države ubila več oboroženih napadalcev, ki naj bi prišli z juga Libanona, kar vzbuja skrb pred odprtjem nove fronte po spopadu s Hamasom na jugu Izraela. Kot je poročala libanonska državna tiskovna agencija, "izraelske okupacijske sile bombardirajo območje ob meji", ob tem pa je bilo v vaseh v bližini meje med Libanonom in Izraelom slišati tudi sporadično streljanje.

V vdor čez mejo v Izrael naj bi bilo vpletenih šest moških, dva sta bila ubita, trije ranjeni, eden pa je domnevno pobegnil nazaj v Libanon, poroča britanski BBC.

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je zanikalo kakršno koli vpletenost v incident. "Informacije o spopadih med pripadniki odporniškega gibanja in izraelskim sovražnikom ali o kakršni koli naši infiltraciji čez mejo v Izrael niso resnične," je dejal tiskovni predstavnik Hezbolaha.

Pozneje je Hezbolah sporočil, da so bili v izraelskem obstreljevanju juga Libanona ubiti trije pripadniki gibanja.

Eksplozije in bombardiranje ob izraelsko-libanonski meji je zaznala tudi mirovna misija ZN v Libanonu (Unifil). Pripadniki misije so se ob izraelskem bombardiranju preventivno umaknili v bunkerje. Unifil ob tem vse strani, vpletene v spopade v Izraelu, poziva k zadržanosti, da bi preprečili nadaljnjo stopnjevanje in izgubo življenj.

Do domnevnega vdora čez libanonsko-izraelsko mejo in posledičnega izraelskega obstreljevanja prihaja en dan po tem, ko je gibanje Hezbolah izvedlo topniški in raketni napad na izraelske položaje na obmejnem območju. Kot so zapisali v sporočilu Hezbolaha, je gibanje "solidarno" z obsežnim napadom iz zraka, morja in kopnega na Izrael, ki ga je v soboto izvedel Hamas.

Izraelska vojska je zatem v nedeljo sporočila, da je z obstreljevanjem odgovorila na napad na jugu Libanona, gibanje Hezbolah pa je posvarila pred vsakršnim vpletanjem v spopade med izraelskimi silami in Hamasom.

Al Džazira navaja predstavnika izraelskih oblasti, ki je dejal, da imajo podatke o tem, da je Iran spodbudil Hamas k vdoru v Izrael in da spodbuja Hezbolah k pripravam na kampanjo.

Turčija obe strani poziva k "etiki" vojne

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je o razmerah v Izraelu danes govoril z izraelskim predsednikom Isaacom Herzogom in palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Izrael je pozval, naj v vojni s skrajneži Hamasa ne napada civilistov v Gazi, Palestince pa, naj ne napadajo več izraelskih naselij.

Turčija si po svojih najboljših močeh prizadeva za ponovno vzpostavitev miru v regiji, je v telefonskem pogovoru z Abasom dejal Erdogan, so sporočili iz njegovega urada.

V pogovoru s Herzogom pa je opozoril, da bi vsak korak, ki bi škodoval ljudem na območju Gaze, povečal trpljenje in okrepil spiralo nasilja v regiji.

"Izrael pozivamo, naj preneha z bombardiranjem palestinskega ozemlja, Palestince pa, naj prenehajo napadati izraelska naselja," je nocoj v televizijskem nagovoru dejal Erdogan ter obe strani pozval, naj spoštujeta "etiko" vojne.

Odnosi med Izraelom in Turčijo so zahtevni, vendar je v zadnjem času prišlo do zbližanja. Med kritičnimi vprašanji je podpora turške vlade Hamasu. Izrael, Evropska unija in ZDA Hamas uvrščajo med teroristične organizacije.

Sorodna novica Izrael napovedal popolno blokado Gaze. Tamkajšnji novinar: Ljudje so prestrašeni in panični.

Rusija in Arabska liga pozivata k rešitvi dveh držav

Rusija, Arabska liga in Kitajska so pozvale k ustavitvi spopadov in vzpostavitvi trajnega miru. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da so pogovori o t. i. rešitvi dveh držav edina pot naprej po koncu sovražnosti, in pozval k sodelovanju držav, ki se zavzemajo za vzpostavitev trajnega miru na Bližnjem vzhodu.

Generalni sekretar Arabske lige Ahmed Abul Gejt je po pogovorih z Lavrovom dejal, da bo v prihodnosti še več vojn, če Izrael ne bo spremenil stališča do Palestincev. "Zahtevamo vzpostavitev političnih možnosti in pravično rešitev palestinsko-izraelskega spora," je dejal na tiskovni konferenci v Moskvi.

Iz Kremlja so v ločeni izjavi sporočili, da izbruh nasilja med Izraelom in Hamasom spremljajo z veliko zaskrbljenostjo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je dejal, da obstaja tveganje, da bodo spopadi sprožili vojno na širšem območju.

Kitajska poziva k ustavitvi spopadov

Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je poudarila, da Peking nasprotuje dejanjem, ki škodujejo civilistom, in jih obsoja. Dodala je, da Kitajska upa na čimprejšnjo ustavitev ognja, konec vojne in vzpostavitev miru. Mednarodno skupnost je pozvala, naj učinkovito odigra svojo vlogo, rešitev za začarani krog palestinsko-izraelskega vprašanja pa Peking po njenih besedah vidi v obuditvi mirovnih pogovorov. Peking je v nedeljo prav tako podprl rešitev dveh držav.

Združeni arabski emirati so medtem izrazili zgroženost nad tem, da so pripadniki Hamasa za talce vzeli izraelske civiliste. Država, ki je odnose z Izraelom vzpostavila leta 2020, je obsodila napade in pozvala k diplomatskim prizadevanjem za preprečitev širših regionalnih spopadov.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa je obsodil sobotni napad skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael, a obenem izrazil zaskrbljenost zaradi izraelskega obleganja območja Gaze v odziv na napad. Opozoril je, da so bile humanitarne razmere tam še pred zadnjim izbruhom sovražnosti zelo slabe.

Sorodna novica Evropska komisija ne bo zamrznila pomoči Palestincem, ampak bo opravila nujen pregled

V torek zasedanje ministrov EU-ja

Zahodne države so v svojih odzivih ostro obsodile napad Hamasa in izrazile solidarnost z Izraelom. Evropska unija je sporočila, da ima Izrael "pravico do obrambe", in pozvala k takojšnjemu prenehanju nasilja ter izpustitvi talcev, ki jih je zajel Hamas.

Predsednik ZDA Joe Biden je Izraelu obljubil "trdno podporo", ameriška mornarica pa je v znak podpore in v znak zastraševanja bližje Izraelu pomaknile več vojaških ladij in letal.

VS ZN-a brez skupne izjave

V nedeljo je zasedal tudi Varnostni svet Združenih narodov, ZDA so pozivale k ostri obsodbi Hamasa, vendar je več držav pod vodstvom Rusije želelo "širši fokus", zato skupne izjave niso sprejeli.

Iran zanikal vpletenost v spopade

Iran je medtem zanikal, da bi bil neposredno vpleten v spopade. "Odločno stojimo pri neomajni podpori Palestine, vendar nismo vpleteni v odziv Palestine, sprejela ga je izključno Palestina sama," je sporočilo iransko predstavništvo pri Združenih narodih.

Iransko zunanje ministrstvo je sicer pozvalo k srečanju Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) zaradi regionalnih dogodkov.

Evakuacije tujih državljanov

Madžarska je ponoči z dvema letaloma evakuirala 215 svojih državljanov. Poljska je s tremi vojaškimi letali evakuirala 120 svojih državljanov. Evakuacije izvajajo tudi Romunija, Srbija – en srbski državljan je bil v spopadih lažje ranjen –, Italija in Črna gora.

Izrael želi zapustiti tudi okoli sto Avstrijcev, je za avstrijski radio Ö1 dejal zunanji minister Alexander Schallenberg. V tej državi po njegovih besedah živi okoli 8000 Avstrijcev, tam je tudi okoli 200 avstrijskih turistov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Hrvaško zunanje ministrstvo se z izraelsko stranjo usklajuje glede evakuacije svojih državljanov iz Izraela. Kot je ministrstvo zapisalo na svoji spletni strani, je po doslej zbranih podatkih v Izraelu okoli 180 hrvaških državljanov.

Sorodna novica Ministrstvo išče možnosti za vrnitev Slovencev iz Izraela, lastnih evakuacijskih poletov ne načrtuje

S slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve so sporočili, da Slovenija v tem trenutku ne načrtuje izvedbe lastnih evakuacijskih poletov.

Zaradi spopadov je medtem več letalskih družb za prihodnje dni že odpovedalo polete v Tel Aviv, med njimi American Airlines, Air France, Lufthansa, Emirates in Ryanair. Danes so polete odpovedale tudi številne azijske letalske družbe in madžarski Wizzair.

Tajska si prizadeva za izpustitev ugrabljenih državljanov

ZDA so potrdile, da je bilo v napadih Hamasa ubitih tudi več ameriških državljanov. Ubitih je bilo tudi najmanj deset državljanov Nepala. Po navedbah uradnikov v Izraelu dela ali študira okoli 4500 Nepalcev.
Tajska je medtem sporočila, da je bilo 12 njenih državljanov ubitih in 11 ugrabljenih. Tajske oblasti se z več državami usklajujejo za izpustitev talcev, so sporočili.

Posebna poročevalka ZN-a zgrožena nad diskurzom

Francesca Albanese, posebna poročevalka Združenih narodov za zasedena palestinska ozemlja, je medtem opozorila na "nevaren diskurz" glede konflikta in poudarila, da je "mogoče stati ob strani obema stranema".

"Popolnoma sem zgrožena in šokirana nad nasiljem, vendar sem zgrožena tudi nad narativom, saj je mogoče in je treba stati ob strani Palestincem in Izraelcem, brez zatekanja k etičnemu relativizmu, selektivnemu ogorčenju ali pozivom k nasilju," je sporočila. "Politiki bi morali dati prednost ponovni vzpostavitvi zakonitosti in odgovornosti, ponovni vzpostavitvi diplomacije in miru, ne pa zagovarjati več nasilja ali se postavljati na eno ali drugo stran," je dodala.