Omenjeni oborožitveni sistemi bi Izraelu prišli prav pri uresničevanju groženj o napadu na Iran, ki naj bi si prizadeval izdelati jedrsko bombo. Iranski jedrski program je vzrok groženj Izraela in ZDA, ki zadnje mesece napovedujejo novo vojno na nemirnem Bližnjem in Srednjem vzhodu.

Bela hiša je zanikala, da naj bi se med obiskom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v Washingtonu ta teden z ameriškim predsednikom Barackom Obamo pogovarjala o izraelski prošnji za naprednejšo ameriško vojaško tehnologijo, ki bi jo lahko uporabili proti Iranu.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je dejal, da na srečanju z Obamo ni bilo takega predloga in tudi ne dogovora. Obama in Netanjahu sta se v Beli hiši srečala v ponedeljek.

Tudi pritisk zaveznikov
Iran se je zaradi narave spornega jedrskega programa zapletel v spor tudi z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo, katere upravni odbor je zasedal na Dunaju. Predstavniki šestih svetovnih sil - ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Rusija in Kitajska - so v skupni izjavi obžalovali pospešene postopke bogatenja urana, ki ni potreben pri civilni uporabi jedrskega programa.

"Spodbujamo Iran, naj izpolni obvezo, da dopusti popoln dostop do vojaškega objekta v Parčinu," se glasi osrednja zahteva svetovnih sil, ki imajo vse manj potrpljenja s Teheranom, pri čemer je treba poudariti, da sta se pozivu pridružila tudi Rusija in Kitajska, ki veljata za iranski zaveznici v mednarodnih skupnostih.

Teheran le pogojno odprl vrata v Parčin
Iran je med minulim obiskom inšpektorjev IAEA-ja preprečil obisk objekta v Parčinu, zaradi česar so inšpektorji zapustili državo. Po izmenjavi obtožbe je Iran minuli teden zagotovil popoln dostop do vseh z jedrskim programom povezanih objektov, tudi vojaških, vendar pod pogojem, da bo pred tem dosežen širši sporazum med Teheranom in Dunajem, kjer je sedež IAEA-ja, o vseh spornih vprašanjih in pristojnostih.

Šesterica je skupaj z odborom guvernerja IAEA-ja zavrnila "taktiko zavlačevanje" in od Irana pričakuje popolno sodelovanje. Spremljevalci odnosov Irana s svetom ocenjujejo, da želijo Rusi in Kitajci ohraniti pobudo IAEA-ja, da ne bi na svoj račun prišli Izraelci in Američani, ki se pospešeno pripravljajo na morebitni napad in vojno.

Vojaška retorika ne dopušča veliko dvoma
Ravno lansko novembrsko poročilo Mednarodne agencije za jedrsko energijo, v kateri je bil Iran obtožen jedrskih raziskav, ki so uporabne za izdelavo jedrske bombe, se je začel niz dogodkov, groženj in diplomatskih spopadov med Islamsko republiko in mednarodno skupnostjo. Med spiralo, ki očitno vodi v nov vojni spopad, je med drugim Evropska unija uvedla embargo na uvoz iranske surove nafte, vodilni republikanski predsedniški kandidati v ZDA so si enotni glede takojšnjega napada na Iran, medtem ko v Izraelu vlada o vojni govori kot o neizbežnem dejanju.

Upanje na mirno rešitev konflikta okoli iranskega jedrskega programa so vlile besede predsednika ZDA Baracka Obame, ki je zatrdil, da si želi diplomatske rešitve, pri čemer pa se vseeno ni povsem odpovedal vojaški.

Ajatola vidi "okno priložnosti"
Na Obamove besede se je odzval tudi dejanski voditelj Irana ajatola Ali Hamenej, čigar politični zavezniki so konec tedna slavili prepričljivo zmago na parlamentarnih volitvah. "Pred dvema dnevoma smo slišali, da predsednik ZDA ne razmišlja o vojni z Iranom. Te besede so dobre besede in izhod iz zablode," je dejal vrhovni iranski ajatola, ki želi, da Zahod opusti "zvok vojaških bobnov" in se izkoristi "okno priložnosti."

Vseeno je Ali Hamenej opozoril tudi na del Obamovega govora, v katerem je govoril, da bodo s sankcijami prisilili Irance na kolena. "Ta del govora kaže, da se njihovo slepilo nadaljuje."