Netanjahu je v govoru na konferenci vplivnega judovskega lobija, Ameriško-izraelskega odbora za javne odnose (AIPAC), spomnil na grozote holokavsta in citiral pismo iz leta 1944, v katerem so ZDA zavrnile prošnjo judovskih voditeljev, naj bombardirajo koncentracijsko taborišče Auschwitz.

Premierjevo sporočilo je bilo jasno: Izrael se ne more zanašati na druge, da bi ubranil svoje ljudstvo. "Kot premier Izraela ne bom nikdar dopustil, da moje ljudstvo živi v senci propada. Čakali smo, da bi delovala diplomacija, čakali smo, da bi delovale sankcije. Ne moremo si privoščiti še daljšega čakanja."

Izrael je odločen, da ne bo dopustil Iranu, da izdela jedrsko bombo, zato pritiska na Washington, da bi skupaj prisilila Teheran, da opusti svoj jedrski program. Judovska država je za zdaj edina jedrska sila v regiji. Iran trdi, da program razvija izključno v miroljubne namene, a le malokdo na Zahodu temu verjame. EU in ZDA tako Iranu nalagajo vse strožje gospodarske sankcije, da bi ga prisilili k zaustavitvi bogatenja urana.
Izraelski strokovnjaki z Dayanom na čelu menijo, da bodo sankcije delovale samo, če za njimi stoji resna vojaška grožnja. Zaradi tega so skeptiki prepričani, da je retorika le postavljanje. A ta retorika je tako daleč, da bo Netanjahu izgubil vso kredibilnost doma, če se izkaže, da gre le za besede. "Netanjahu zveni kot moški, ki se je že odločil," je zapisal kolumnist David Horovitz na svoji spletni strani TimesOfIsrael.
Razlika v jeziku
Ameriški predsednik Barack Obama, s katerim se je Netanjahu sešel tik pred svojim govorom, poziva, naj se da sankcijam več časa, in čeprav se Washington strinja z Izraelom, da je nesprejemljivo, da bi se Iran dokopal do jedrskega orožja, se čuti razlika v Obamovi in Netanjahujevi zadnji retoriki. Medtem ko je Obama govoril o tem, kako bi preprečili Iranu, da "pridobi" bombo, je Netanjahu govoril o tem, kako bi mu preprečili, da jo "razvije".

Poznavalci pravijo, da to pomeni, da hoče Izrael Iranu onemogočiti že sestavne dele za izdelavo bombe, medtem ko naj bi Washington ukrepal le, če bi videl, da Teheran že sestavlja te dele skupaj. "Hočemo, da Iran sploh možnosti nima in da popolnoma opusti vojaški jedrski program," je povedal neki višji izraelski predstavnik.
Izraelci proti vojni
Kritiki vidijo Netanjahujev govor kot jasen znak priprav na vojno, a menijo, da mora še vedno prepričati skeptično javnost, da obstaja resnična potreba po vojni napovedi. "Danes Izrael tega ne bo podpisal," pravi Uri Dromi, predstavnik nekdanjega premierja Jicaka Rabina, in dodal, da ga vojna retorika Izraela in Irana spominja na priprave na prvo svetovno vojno, ki je pognala Evropo v kaos. "Pripravlja nas na vojno, a nisem prepričan, da smo nanjo pripravljeni. To ni pametna igra. To je loterija."

Sodeč po prejšnji teden objavljeni javnomnenjski anketi, le 19 odstotkov Izraelcev meni, da bi njihova država morala napasti Iran. Številni se bojijo, da država ni pripravljena na konflikt, analitiki pa napovedujejo, da bi lahko ob morebitni vojni Izrael zadel rafal izstrelkov Irana in njegovih zaveznikov, kot je, denimo, libanonski Hezbolah.
Netanjahujevo darilo Obami
Je pa Netanjahu Obami v ponedeljek izročil posebno darilo, ki zgovorno priča o izraelsko-iranskih napetostih - starodavno hebrejsko knjigo o perzijski zaroti proti Judom. "Esterin zvitek" govori o spletki, v kateri nastopa judovska lepotica, ki očara perzijskega kralja, da ta hudobnemu svetovalcu prepreči njegov načrt genocida nad njenim ljudstvom pred okoli 2.500 leti. "Tudi takrat so nas hoteli izbrisati," je dejal Netanjahu Obami.

Izraelski voditelj je maja ameriškega predsednika na precej hladnem srečanju poučil o judovski zgodovini in kritiziral njegov pristop do reševanja izraelsko-palestinskega konflikta.