Predlog so pospremile kritike, da bi takšna poteza lahko prizadela ali celo kršila pravice nejudovske manjšine v Izraelu.

Po burni razpravi in besednem obračunavanju med premierjem Benjaminom Netanjahujem in koalicijskimi člani je 14 ministrov glasovalo za tak predlog, medtem ko jih je šest glasovalo proti. Parlament bi o predlogu lahko glasoval še pred sredo.

Med tistimi, ki so v vladi glasovali za, so tudi člani premierjevega desnega krila iz nacionalistične stranke Likud, medtem ko so proti glasovali v stranki finančnega ministra Jairja Lapida in v gibanju pravosodne ministrice Cipi Livni.

"Ena in edina judovska država"
Kabinet ministrov je dobil tri različice osnutka zakona, pri čemer vse tri opredeljujejo Izrael kot nacionalno državo judovskega naroda. Predlog najskrajnejše različice med drugim predvideva, da se za edini uradni jezik v državi določi hebrejščina.

"Člani judovskega naroda imajo posebne pravice v judovski državi, vključno z zastavo, nacionalno himno in pravico, da se vsak Jud preseli v državo. To je zagotovljeno le za naše ljudi, v njihovi eni in edini državi," je dejal Netanjahu. Obenem je obljubil enakopravnost za vse manjšine.

Arabskih Izraelcev je 20 odstotkov od osmih milijonov prebivalcev Izraela.

Arabci v državi diskriminirani?
Predlog pomeni, da Izrael v vseh svojih osnovnih zakonih ne bi bil več opredeljen kot "judovska in demokratična" država, ampak kot "nacionalna domovina judovskega naroda". Kritiki, med njimi je tudi vladna zakonodajna služba, menijo, da bi predlagana sprememba zakonov lahko institucionalizirala diskriminacijo proti 1,7 milijona arabskih prebivalcev.

Netanjahu je med drugim tudi napovedal ločeno pobudo, ki predvideva, da se Arabcem odvzamejo socialne pravice in pravica do prebivanja, če bi oni ali njihove družine sodelovali v nemirih.