Ultranacionalist Lieberman, vodja stranke Izrael je naš dom, je sicer najmočnejši koalicijski partner premierja Benjamina Netanjahuja. Skupaj sta 22. januarja z majhno večino zmagala na parlamentarnih volitvah. V pogovoru za izraelsko televizijo je povezal dve leti mirovanja tako imenovanega mirovnega procesa z upori v arabskem svetu, ki naj bi okrepili Izraelu sovražne islamiste.

"Kdor misli, da je v središču tega družbeno-diplomatskega oceana, tega cunamija, ki je razburkal arabski svet, mogoče doseči čarobno rešitev celovitega miru s Palestinci, ne razume," je dejal Lieberman. "To ni mogoče. Ni mogoče rešiti tega spora tukaj. Lahko je nadzorovan in pomembno ga je nadzorovati, izpogajati dolgotrajen začasni sporazum."

Tiskovni predstavnik predsednika vlade Benjamina Netanjahuja Mark Regev je glede obetov za mirovni sporazum s Palestinci sporočil Netanjahujevo stališče, da se mora Izrael spopasti s svojimi sovražniki, a "tudi stremeti k stabilnemu in realističnemu miru s sosedi".

Glavna ovira so naselbine
Izrael je od vojaške zasedbe Zahodnega brega, Gaze in vzhodnega Jeruzalema leta 1967 na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu v nasprotju z mednarodnim pravom naselil že približno pol milijona judovskih naseljencev. Ravno izraelsko nadaljevanje gradnje novih in širitev obstoječih nezakonitih naselbin pa je pred dvema letoma prekinilo tako imenovani mirovni proces.

Predsednik palestinskih oblasti Mahmud Abas je namreč zahteval, da Izrael zamrzne z gradnjo naselbin na okupiranih ozemljih, kar je ta zavrnil. Konec lanskega leta je tako Netanjahu napovedal še gradnjo 3.000 novih stanovanjskih enot vzhodno od okupiranega vzhodnega Jeruzalema, kar bi dokončno odsekalo severni del Zahodnega brega in palestinski administrativni ter gospodarski center Ramalo od juga pa tudi od vzhodnega Jeruzalema, ki ga Palestinci zahtevajo za prestolnico neodvisne Palestine.

Izrael sicer vztraja, da bo ob kakršnem koli sporazumu ohranil nadzor nad vzhodnim Jeruzalemom in večino Zahodnega brega. Pri tem velja spomniti, da tudi sam Lieberman, ki se je rodil v Moldaviji in se v Izrael priselil leta 1978, živi v naselbini na Zahodnem bregu blizu Betlehema. Lieberman je v intervjuju še dejal, da je z daj na potezi Abas, da oživi diplomacijo.

Lieberman med drugim zagovarja, da bi morali palestinski državljani Izraela priseči zvestobo "judovski državi".

Liebermanove izjave so objavili pred napovedanim spomladanskim obiskom ameriškega predsednika Baracka Obame v Izraelu in na zasedenih palestinskih ozemljih.

Liebermanova vloga v novi koaliciji ni jasna, saj ga čaka sojenje zaradi suma korupcije. Lieberman krivdo zanika in upa na vrnitev na mesto zunanjega ministra.