"Devet držav se je postavilo na stran resnice in miru. Zgodovina jim bo dala prav," je sporočil.
V odgovor na odločitev v GS-ju ZN-a pa se je Netanjahu odločil odobriti gradnjo 3.000 novih stanovanjskih enot za judovske naseljence v vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu, je potrdil neimenovani izraelski uradni vir. Pri tem sicer ni razkril, kje natančno bodo gradili nova stanovanja.

Načrte o tem je v sporočilu na Twitterju prvi razkril dopisnik izraelskega časnika Haarec, ki je ob tem navedel tudi, da bodo nekaj izmed teh novih domov zgradili na izjemno spornem območju E1 na Zahodnem bregu, ki anketirani vzhodni Jeruzalem povezuje z judovsko naselbino Maale Adumim.

Gradnja na tem območju bo sever Zahodnega brega odrezala od juga in s tem postavila veliko oviro na poti oblikovanja palestinske države. Zaradi tega ji Palestinci najostreje nasprotujejo. Izrael je sicer v okviru leta 2003 sproženega časovnega načrta za mir na Bližnjem vzhodu obljubil, da bo gradnjo na tem območju zamrznil.
Vzdržalo se je 40 držav
Za resolucijo, s katero je Palestina v Združenih narodih pridobila status države nečlanice opazovalke, je glasovalo 138 držav. 40 držav - med njimi tudi Slovenija - se je vzdržalo, devet pa jih je bilo proti. Ob Izraelu so bile to še ZDA, Češka, Kanada, Panama, Mikronezija, Maršalovi otoki, Nauru in Palau.
Slovenija se je vzdržala glasovanja o statusu Palestine, saj meni, da predlog resolucije ni bil vložen v okviru širših prizadevanj za mir v regiji, je pojasnilo slovensko zunanje ministrstvo.

"Slovenija podpira bližnjevzhodni mirovni proces in pravico narodov do samoodločbe, vendar ocenjuje, da glede na trenutne varnostne razmere na omenjenem območju predlog resolucije ni bil vložen v okviru širših mednarodnih prizadevanj za mir v regiji," so sporočili z MZZ-ja.

Slovenija si je od predstavitve predloga resolucije o Palestini dejavno prizadevala za skupno stališče Evropske unije, ki ga pa ni bilo, so sporočili z zunanjega ministrstva in dodali, da bo Slovenija kot članica EU-ja tudi v prihodnje sodelovala v vseh dejavnostih, ki bodo spodbudile nadaljevanje mirovnih prizadevanj s končnim ciljem ustanovitve demokratične palestinske države.

"Slovenija podpira prizadevanja palestinskih in izraelskih oblasti za mirno sožitje obeh narodov in za vzpostavitev obeh držav, saj bo to najbolj prispevalo k miru in stabilnosti. Trajni mir na Bližnjem vzhodu je lahko vzpostavljen samo kot rezultat dvostranskih mirovnih pogajanj in Slovenija si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bi bil na ta način dosežen čim prej," pravijo na MZZ-ju.

Tam so še poudarili, da Slovenija Palestini dejavno pomaga z različnimi humanitarnimi in razvojnimi projekti, vključno s projektom rehabilitacije otrok iz Gaze. V letih 2009-2012 je prišlo na zdravstveno rehabilitacijo v Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča devet skupin otrok, skupaj 100 otrok - žrtev spopadov iz Gaze. Sočasno je bilo za rehabilitacijo usposobljenih 18 palestinskih terapevtov. V ta namen je Slovenija skupaj z mednarodnimi donatorji zbrala 1,3 milijona evrov.

Horvat izrazil obžalovanje
Predsednik odbora državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat je izrazil obžalovanje, ker EU ni dosegel soglasja glede glasovanja o statusu Palestine v Generalni skupščini ZN-a v četrtek. To je bil tudi glavni sklep seje odbora v sredo, sicer pa Slovenija podpira pravico Palestincev do samoodločbe.

"Če pogledamo genezo Slovenije, je tudi Slovenija nastala iz te pravice. Res pa je, da je pot nekega naroda do lastne države unikatna. Tu ne gre za pravila oziroma poti, ki bi bila za vse narode enaka," je dejal Horvat.

Poudaril je, da Slovenija podpira palestinska prizadevanja in da Slovenija Palestincem že dolgo dejavno pomaga z različnimi razvojnimi, humanitarnimi in drugimi projekti. "Naj omenim samo pomoč pri rehabilitaciji otrok iz Gaze," je dejal.

Kot je pojasnil, je OZP v sredo, ko je za zaprtimi vrati razpravljal o stališču Slovenije glede resolucije GS-ja ZN-a o dvigu statusa Palestine v ZN-u v državo nečlanico, preučeval tudi statistike, kako se države članice EU-ja odločajo.

"A to niti ni bilo bistveno za Slovenijo. Bistveno je bilo pričakovanje, da bo EU pri glasovanju, da bi Palestina dobila status države nečlanice opazovalke, vendarle dosegel poenotenje. Zdaj vidimo, da je 13 članic EU-ja glasovalo za dvig statusa, torej niti ne večina vseh članic," je dejal predsednik odbora in odločitev Slovenije, da se vzdrži, označil kot pravo.

Horvat je zavrnil ugibanja, da Slovenija ni glasovala za resolucijo, ker bi bilo to lahko škodljivo za odnose z ZDA, ki so glasovale proti. "Sploh ne. Na odboru sploh ni bilo razprave v tej smeri. Dejansko smo vsi člani in članice pozvali k temu, da bi naj EU oblikoval enotno stališče. Čeprav smo nekako že vedeli, da je to utopična želja," je pojasnil.

S prstom je pokazal predvsem na bližnjevzhodno četverico (ZDA, Rusija, EU in ZN), "ki bi morala biti rešitev problema, a to žal ni; je problem sam". Izrazil je tudi upanje, da bodo ZDA v novem mandatu predsednika Baracka Obame znotraj četverice odigrale dejavnejšo vlogo.

Poudaril je še, da je zdaj šlo predvsem za vprašanje dviga statusa Palestine v okviru Organizacije združenih narodov. "Tu ne gre za priznanje države Palestine," je poudaril in dodal, da je to, da "Slovenija goji simpatije do Palestine več kot evidentno".

Glede tega, da je bila Slovenija kljub neenotnosti v EU-ju med prvimi, ki je priznala neodvisnost Kosova, pa je Horvat dejal, da primerov ne gre primerjati. "Mislim, da nas je v tem primeru mednarodna skupnost gledala, kako se bomo mi kot evropska država odzvali, in gotovo je imel naš glas tu neko posebno težo," je prepričan Horvat.

Jakič: Slovenija se skriva za neenotnostjo EU-ja
Predsednik Odbora Pozitivne Slovenije za zunanjo politiko Roman Jakič je v odzivu na odločitev Slovenije izrazil obžalovanje. Po njegovih besedah se je Slovenija odločila skriti za neenotnost držav članic EU-ja, zato se je tudi vzdržala glasovanja v Generalni skupščini ZN-a.

"Vse od razdelitve na judovsko in arabsko državo so na območju nemiri, vsi dosedanji poskusi rešitve vprašanja Palestine pa so, na žalost, propadli. Del razlogov za to pa gre nedvomno iskati tudi v dejstvu, da politika mednarodne skupnosti do bližnjevzhodnega vprašanja že desetletja ostaja precej enaka, čeprav so se razmere na omejenem območju in v svetu nasploh v vseh teh letih spreminjale. Ker številnim naporom mednarodne skupnosti navkljub, do prave rešitve še ni prišlo, smo v Pozitivni Sloveniji mnenja, da bi bilo potrebno rešitev, ki naj v regijo prinese trajen mir in sožitje, poiskati zunaj dosedanjih okvirov. Na neki drugi premisi. In prav dvig statusa Palestine v ZN-a bi lahko predstavljal prvi korak v to smer," je zapisal Jakič.

"Žal pa je našim prizadevanjem navkljub na seji Odbora za zunanjo politiko v Državnem zboru vladajoča večina odločila drugače. In to kljub dejstvu, da je Slovenija v preteklosti načeloma podpirala prizadevanja Palestincev. OZP je tako, denimo, septembra lani podprl njihova prizadevanja za priznanje Palestine v mejah iz leta 1967," še pravi Jakič in dodaja, da je Slovenija svojo državnost utemeljila na pravici do samoodločbe, zato bi morala biti moralno zavezana Palestincem - in drugim narodom, ki so v podobnem položaju - omogočiti uveljavljati taisto pravico.