"Ni nedolžnih ljudi. Vsi so povezani s Hamasom, vsi dobijo plače od Hamasa in vsi tisti, ki nas poskušajo izzvati in prestopiti mejo, so aktivisti Hamasovega oboroženega krila," je dejal Lieberman, poroča The Times of Israel.

Pozneje je obrambno ministrstvo sicer zatrdilo, da Lieberman z uporabo hebrejske besede "tamim" ni želel reči "nedolžnih", temveč da v Gazi ni "naivnih" ljudi.

Med devetimi ubitimi na petkovih protestih, na katerih se je zbralo okoli 20.000 ljudi, je tudi 30-letni novinar in fotograf Jaser Murtadža. Izraelski vojak ga je ustrelil, čeprav je na sebi nosil jasne oznake, da je novinar, saj je imel oblečen modri jopič z velikim napisom Press.

Izraelski obrambni minister je dejal, da je novinar sam ogrozil svoje življenje, saj naj bi izraelske vojake fotografiral z brezpilotnim letalnikom. "Ne vem, kdo je ali kdo ni fotograf. Vsak, ki upravlja letalnike nad izraelskimi vojaki, se postavlja v nevarnost. Videli smo več primerov, ko so Hamasovi teroristi uporabili rešilna vozila, se maskirali kot člani Rdečega križa ali kot novinarji. Ne bomo tvegali," je dejal Lieberman.

Murtadža naj bi bil po poročanju The Times of Israela sicer znan po fotografiranju z brezpilotnimi letalniki, vendar je več palestinskih novinarjev za Reuters zanikalo navedbe, da naj bi to počel, ko je bil ustreljen.

Severna in južna grožnja
Lieberman je spregovoril tudi o vojni v Siriji in zatrdil, da ameriški predsednik Donald Trump Izraela ni vprašal za mnenje o umiku ameriške vojske iz Sirije, za kar se sicer zavzema. "Vedno delujem v skladu z domnevo, da mora Izrael s severno in južno grožnjo opraviti sam," je dejal minister, pri čemer se je nanašal na vojno v Siriji in proteste v Gazi.

Napadel je tudi mednarodno skupnost, ki je obsodila ravnanje Izraela na protestih, in ji očital dvoličnost. "Ta konec tedna je bilo v Siriji ubitih več sto ljudi, med njimi več deset žensk in otrok, a nisem slišal generalnega sekretarja Združenih narodov ali videl sestankov Varnostnega sveta ali Arabske lige. Več deset, morda več sto ljudi je bilo ubitih tudi v Jemnu, a to nikogar ne zanima. Vendar kadar se Izrael brani, lahko takoj vidimo pohod hinavščine in parado nespametnosti," je še dejal obrambni minister.

31 Palestincev, nič Izraelcev
Od prejšnjega petka so izraelske sile v posredovanjih ubile najmanj 31 Palestincev, več kot 2.800 pa so jih ranile. Gre za enega najsmrtonosnejših tednov na tem območju od izraelskih napadov leta 2014. Tudi tokrat ni poročil o žrtvah na izraelski strani. Izraelska vojska trdi, da je preprečila številne poskuse preboja ograje na meji in da so se vojaki odzivali "z uporabo sredstev proti izgredom, pa tudi z orožjem v skladu s pravili delovanja".

Delovanje vojske je pozdravil tudi premier Benjamin Netanjahu. "Govorijo o človekovih pravicah, v resnici pa želijo sesuti judovsko državo. Ne bomo jim dovolili. Svojo državo bomo ohranili varno," je o petkovih protestih dejal izraelski premier.

Za vrnitev domov
Palestinci na šesttedenskih protestih zahtevajo pravico do vrnitve palestinskih beguncev na svoje domove v današnjem Izraelu. 70 odstotkov od dveh milijonov prebivalcev v Gazi, ki meri le 365 kvadratnih kilometrov, je beguncev iz leta 1948 in njihovih potomcev.

Pred 70 leti je bilo ob ustanovitvi Izraela z domov pregnanih od 700.000 do 800.000 Palestincev, palestinski begunci pa se pri zahtevi do pravice do vrnitve sklicujejo tudi na resolucijo Generalne skupščine ZN-a iz leta 1948.

Gaza je pod izraelsko okupacijo vse od leta 1967. Leta 2005 je Izrael sicer od tam umaknil nekaj tisoč judovskih naseljencev, nezakonitih naselbin in vojsko, a ohranja nadzor nad mejami Gaze, njenim zračnim prostorom in ozemeljskimi vodami.