Izjave, da Slovenija ne bo spoštovala odločitve arbitražnega sodišča, so nesmiselne, je ocenila poslanka HDZ-ja Jadranka Kosor, ki je kot hrvaška premierka leta 2009 v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum s Slovenijo. Po njenem mnenju gre za novo zastraševanje Hrvaške v času, ko bo treba dokončno urediti spor o Ljubljanski banki.

Na vprašanje novinarjev o trditvi, da Slovenija ne bo sprejela odločitve arbitražnega sodišča, če ne bo z njegovo razsodbo dobila stika z odprtim morjem, je Kosorjeva dejala, da je slovensko zanikanje neke prihodnje odločitve "smešno".

Dodala je, da skuša slovenski premier Janez Janša popraviti svoj politični rating ter da vsak dan slabša odnose med Hrvaško in Slovenijo. "Najboljši odgovor Janši in tistim, ki vedno znova postavljajo nove pogoje, je anketa med slovenskimi državljani, ki kaže, da jih velika večina podpira vstop Hrvaške v EU. To je lahko prava smer tudi za hrvaško politiko," je povedala Kosorjeva.

Novi list: "Škandalozno"
S škandaloznim sklepom na zaprti seji slovenskega parlamenta o memorandumu za arbitražo o meji s Hrvaško so slovenski poslanci napovedali, da ne bodo uveljavili odločitve arbitražnega sodišča, če rešitev ne bo ugodna za Ljubljano in če Slovenija ne bo dobila teritorialnega stika z odprtim morjem, je zapisal reški Novi list.

Časopis povzema, da so slovenski poslanci sklenili, da je naloga arbitražnega sodišča določiti stik slovenskega teritorialnega morja z odprtim morjem in ohraniti pravico do stika z odprtim morjem, ki ga je Slovenija imela 25. junija 1991.

Dodaja, da arbitražni sporazum sploh ne omenja teritorialnega stika slovenskega morja z odprtim morjem, temveč vsebuje zgolj termin "junction", ki ne določa jasno, za kakšen stik gre - teritorialni ali kako drugače. Poleg tega beseda "junction" ni pravni termin in je vse odvisno od tega, kako ga bodo razložili in kakšno vsebino mu bodo namenili člani arbitražnega sodišča, dodaja.

"Ponedeljkov sklep slovenskih poslancev predstavlja flagrantno kršitev določil arbitražnega sporazuma, ki obe strani v postopku neposredno obvezuje, ne zgolj, da sprejmeta končno odločitev arbitražnega sodišča, temveč da odločitev tudi vneseta v zakonodajnopravni sistem države," poudarja časopis.

Pusić: "Hrvaška pripravila prvovorsten memorandum"
Kot še dodaja, so slovenski poslanci sprejeli "milejšo" različico memoranduma, glede na to, da je imel "nacionalistični" Zavod 25. junij odkrite zahteve po hrvaškem ozemlju. Hrvaška pa je po drugi strani, kot se je izrazila njena zunanja ministrica, pripravila "prvovrsten" memorandum za arbitražo, ki ga bo v Haag poslala pravočasno".

Izvedenci, ki jih je imenovalo hrvaško zunanje ministrstvo, so memorandum skoraj že končali, vlada pa bo o njem razpravljala v prihodnjih dneh.

Gre za dokument na približno 300 straneh, pripravljen pa naj bi bil v sodelovanju z vrhunskimi mednarodnimi strokovnjaki. Vendar se tukajšnji mediji in politiki bolj kot z arbitražo o meji, ki ne vpliva na ratifikacijo hrvaškega pristopnega sporazuma, ukvarjajo z reševanjem spora o Ljubljanski banki.

Pred jutrišnjim srečanjem zunanjih ministrov obeh držav Vesne Pusić in Karla Erjavca, ter izvedencev Zdravko Rogića in France Arharja, v obtok prihajajo novi predlogi za kompromis, ki pa so daleč od tistega, kar se je navajalo kot mogoča slovenska rešitev, torej poravnava dolgov in terjatev Ljubljanske banke na Hrvaškem.

Tako izjava zunanje ministrice Pusičeve, da je spor mogoče rešiti kar na štiri načine in napad nanjo v medijih, da nima pravice Sloveniji podariti več kot 270 milijonov evrov, ne vlivajo optimizma pred jutrišnjim sestankom, ki naj bi bil nov korak k rešitvi spora.

Sklep ima večji notranjepolitični učinek
Ponedeljkov sklep DZ-ja, da bo Slovenija kakršno koli odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bo zagotovila ozemeljskega stika teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem, štela kot odločitev ultra vires, ima potencialno večji notranjepolitični kot mednarodnopravni učinek, pravi profesor mednarodnega prava s FDV-ja Milan Brglez.

Berglez je za STA pojasnil, da je sklep DZ-ja enostranski akt, za katerega "se uporablja določilo sporazuma o arbitraži, ki pravi, da enostranski akti ne zavezujejo". Na drugi strani pa Brglez poudarja, da je "ta stvar, tako kot je napisana, bolj ali manj opredeljena že v samem arbitražnem sporazumu", in sicer v členih 3b in 3c.

Ta izjava ima zato potencialno večji notranjepolitični kot mednarodnopravni učinek. "Ni pa nič narobe z njo," pravi Brglez in dodaja, da lahko pripomore k razčiščevanju tega, kaj je slovenska pozicija.