"Ko gre za vprašanje nekdanje podružnice Ljubljanske banke oziroma morebitnih groženj, ki iz tega naslova grozijo bilanci Nove Ljubljanske banke, smo bili veseli zagotovila predsednika hrvaške vlade, da na tem področju vse ostaja tako, kot je bilo dogovorjeno v času, ko je Hrvaška zapirala poglavja za vstop v EU, tudi poglavje številka štiri, da se tukaj ni nič spremenilo," je po današnjih pogovorih z visokim hrvaškim vrhom v Mariboru dejal Janša.

Med obiskom Milanovića je Janša dejal, da je tudi slovenska stran zagotovila spoštovanje vseh zavez, ki jih je dal slovenski parlament v zvezi z reševanjem vprašanja meje kot tudi drugih vprašanj. Milanović je dodal, da resnih odprtih vprašanj med državama ni, medtem ko tehnična vprašanja obstajajo tudi med vsemi drugimi državami in se bodo reševala na ravni mešane komisije. "Vse najpomembnejše, kar nas je zadnja leta obremenjevalo, morda tudi prek vsake razumne mere, je zdaj bodisi v rokah sodišča ali pa je že dogovorjeno," je dejal.

Postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU-jem naj bi stekel do junija 2013
Janša je med drugim izpostavil, da je tudi slovenski strateški interes, da se EU širi tako na Hrvaško kot na druge regije in države Zahodnega Balkana. Zapletov pri ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe z EU-ju v slovenskem državnem zboru Janša ne pričakuje. Predvideva, da bo postopek stekel v skladu s pričakovanim rokom - do začetka druge polovice prihodnjega leta.

Poklon žrtvam na mariborskem pokopališču Dobrava
Na obisku visokega hrvaškega političnega vrha v Mariboru so se skupaj z Janezom Janšo s položitvijo vencem žrtvam povojnih pobojev na Teznem v Mariboru poklonili tudi hrvaški predsednik Ivo Josipović, premier Milanović in predsednik hrvaškega sabora Boris Šprem.

Po položitvi venca je Josipović povedal, da so se prišli pokloniti žrtvam "križeve poti", zlasti tistim ljudem, ki so življenja izgubili brez krivde in sodišča. "Trajen spomin na žrtve je del naše tradicije in spomin nanje bomo ohranili za vedno," je dejal hrvaški predsednik.

Šprem je dejal, da se je resnica o žrtvah dolgo prikrivala, zato je zdaj čas, da na Hrvaškem vnovič obravnavajo zakon o praznikih in dela prostih dneh. Dan spomina na te dogodke bi po njegovem mnenju morali urediti drugače.

"Kako se bomo tega spominjali na Hrvaškem, se bomo dogovorili doma," pa je dejal Milanović in dodal, da se z današnjim obiskom treh najvišjih predstavnikov oblasti žalostna zgodba ne bo zaprla, saj da so na Hrvaškem ljudje, ki živijo od konfliktov in jih bodo vedno iskali.

Leta 1999 na Teznem naleteli na ostanke trupel
Tezno velja za najbolj množičen kraj povojnih pobojev na "križevem potu", saj so komunisti maja 1945 tam pobili približno 15.000 ujetih vojakov in civilistov, medtem ko je bilo na Pliberškem polju po podatkih strokovnjakov ubitih manj ljudi.

Leta 1999 pa so tam ob takratni gradnji avtoceste naleteli na ostanke več kot tisoč trupel. Med žrtvami naj bi bili predvsem pripadniki hrvaške, srbske in črnogorske narodnosti, ki so jih kot zajete pripadnike jugoslovanskih kvizlinških formacij skupaj z njihovimi družinami maja 1945 po koncu vojne množično pobijali posebni usmrtitveni vodi tedanjega Komiteja narodne osvoboditve Jugoslavije (Knoj) in pripadniki komunistične tajne policije Ozna.