Slovenski premier Janša je na neformalnem srečanju voditeljev Evropske unije v Lizboni odločno zavrnil govorice, da naj bi bila Slovenija tista, ki je glasovala proti temu, da bi Hrvaška postala nestalna članica Varnostnega sveta. "Slovenija zagotovo ni glasovala proti," je bil odločen Janša.

O ugibanjih, da naj bi bila Slovenija tista, ki ni podprla Hrvaške, je spregovoril tudi hrvaški premier Ivo Sanader, ki je dejal, da govorice niso potrjene. "Pustimo to, to je velika zmaga. Tega enega glasu sploh ni treba komentirati. Glasovanje v Generalni skupščini ZN-a je tajno, zato je težko reči, čigav je ta glas, ki ga Hrvaška v tretjem krogu ni dobila," je povedal Sanader. Dodal je še, da hrvaški sedež v ZN-u postavlja Hrvaško v veliko boljši položaj na mednarodnem odru.

Novico, da Slovenija edina od sosednjih držav in držav jugovzhodne Evrope ni podprla Hrvaške kot nestalne članice Varnostnega sveta ZN-a, so objavili hrvaški mediji, potrdili pa naj bi jo tudi viri v New Yorku. Jutarnji list je zapisal še, da je hrvaško kandidaturo podprla celo Srbija.

Mesićev urad brez komentarja
Danijela Barišić iz urada hrvaškega predsednika Stjepana Mesića je v sporočilu za MMC zapisala, da je glasovanje tajno, zato se vzdržujejo komentarja na pisanje časopisov, in dodala, da se je Jutarnji list skliceval na neimenovane vire v New Yorku. Podobno so sporočili s hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve, kjer so dodali, da lahko država le po lastni volji javno razglasi, kako je glasovala.

Tiskovni predstavnik slovenske misije v ZN-u Uroš Zver je dejal, da je običaj večine držav, da se o glasovanju ne daje izjav, saj so tajne, objava pa bi lahko mnoge države postavila v neprijeten položaj.

Rupel čestital Grabar Kitarovićevi
Zunanji minister Dimitrij Rupel je sicer hrvaški kolegici Kolindi Grabar Kitarović ravno danes izrazil iskrene čestitke ob izvolitvi in prepričanje, da bo članstvo Hrvaške v Varnostnem svetu ZN-a pomembno prispevalo mednarodnim prizadevanjem za krepitev miru in varnosti ter drugih ciljev in načel Ustanovne listine.

Tesen boj Hrvaške in Češke
Hrvaška je v Varnostni svet ZN-a stopila po boju s Češko. V tretjem krogu je prepričljivo zmagala, saj je dobila 184 glasov podpore, ob štirih vzdržanih državah, in eno, ki je glasovala za Češko. Boj med Hrvaško, ki še nikoli ni sedela v Varnostnem svetu, in Češko, ki je bila nestalna članica že med letoma 1994 in 1995, je bil zelo tesen, saj sta obe državi intenzivno lobirali in nabirali glasove med članicami ZN-a, na koncu pa se je tehtnica prevesila v hrvaško korist.

Za izvolitev v Varnostni svet je potrebna dvetretjinska podpora v Generalni skupščini. Poleg Hrvaške bodo v 15-članskem svetu od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2009 še Libija, Vietnam, Burkino Faso in Kostarika. Varnostni svet je sestavljen iz petih stalnih članic (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija) in desetih nestalnih članic, ki imajo dveleten mandat, pri čemer se jih vsako leto zamenja polovica.

Čehi iščejo krivca za diplomatski poraz
Na Češkem iščejo krivca za neuspeh pri izvolitvi, hkrati pa so se pojavile obtožbe, da naj bi Hrvaški pri izvolitvi pomagale države, ki jih je ameriški predsednik George Bush uvrstil na os zla. "Hrvati so zbrali glasove tistih, ki se jih mi ne bi niti dotaknili. Mjanmara, Irana in vseh mogočih komunističnih držav," je dejal češki veleposlanik pri ZN-u Martin Palouš. Odgovornost za diplomatski poraz je že prevzel češki zunanji minister Karel Shwarzenberg, vendar češka opozicija krivde ne pripisuje njemu, temveč premierju Miroslavu Topolanku in predsedniku Vaclavu Klausu.

Slovenija v VS-ju v letih 1998-1999
Slovenija je bila kot prva izmed držav nekdanje Jugoslavije nestalna članica VS-ja od 1. januarja 1998 do 31. decembra 1999. Takrat je bila prvič dejavno prisotna v mehanizmu kolektivne varnosti in je enakopravno sodelovala pri odločanju o številnih območnih in svetovnih vprašanjih.

K. T./B. T.