Japonska ima med razvitimi državami enega najstrožjih sistemov za pridobitev statusa begunca, ki pa ga namerava še zaostriti. Kljub 8.561 prošnjam za azil v prvi polovici letošnjega leta so status begunca podelili le trem ljudem. Lani je status begunca prejelo 28 ljudi.

Od sredine novembra bodo lahko zaposlitev na Japonskem iskali le begunci z dobrimi nameni (bona fide) in po predvidevanjih ministrstva za pravosodje bo brez pravice do dela ostalo več kot 10.000 prosilcev za azil, ki ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev statusa begunca.

Do zdaj so lahko prosilci za azil z veljavnimi dokumenti dobili dovoljenje za delo tudi v času obravnave njihovih prošenj za azil. To je po mnenju vlade v Tokiu mnoge spodbudilo, da so za azil prosili le, ker so si želeli na otoku poiskati delo.

Tisti, ki že v prvi obravnavi ne bodo izpolnjevali pogojev, in tisti z večkratnimi prošnjami za azil bodo morali ostati v sprejemnih centrih, potem ko se bo izteklo njihovo dovoljenje za bivanje na Japonskem.

Odločitev japonskih oblasti je že naletela na kritike organizacij za pomoč beguncev, ki pojasnjujejo, da se bodo prosilci težko preživljali brez dovoljenj za delo.

Tretje najmočnejše gospodarstvo ostaja pri svoji politiki do priseljevanja neomajno kljub perečemu problemu staranja prebivalstva in njegovemu krčenju, kar že čutijo pri kroničnem pomanjkanju delovne sile, to pa vpliva tudi na počasno gospodarsko rast.

Japonci si ne želijo raznolikosti
Japonsko nasprotovanje sprejemanju tujih delavcev in beguncev se razlikuje od politike v mnogih drugi razvitih industrializiranih državah, kjer se v intenzivnih gospodarskih panogah, predvsem v gradbeništvu in v proizvodnji, zanašajo na tuje delavce.

Politika japonske vlade sicer odraža splošno prepričanje prebivalcev, od katerih so mnogi ponosni na kulturno in etnično homogenost. Po oktobrski javnomnenjski anketi raziskovalnega inštituta Pew je tako kar šest od desetih Japoncev prepričanih, da raznolikost etničnih skupin, religij in ras prispeva k poslabšanju življenja v državi.