a prošenj pa je že sprejela nekatere ukrepe.

Japonske oblasti zagovarjajo etnično in kulturno homogenost 127-milijonske države, čeprav se populacija stara in delovna sila zmanjšuje, poroča Reuters. Država kljub temu ne namerava sprostiti azilne politike in dovoliti vstopa migrantskim delavcem.

Število prošenj se je v preteklih letih povečalo tudi zaradi ureditve iz leta 2010, ki je prosilcem za azil z veljavnimi vizumi dopuščala šestmesečno zaposlitev, medtem ko so oblasti njihovo prošnjo obravnavale. Ukrep je povzročil drastičen porast prošenj za azil med tistimi, ki so le iskali zaposlitev, je sporočila vlada. Tako so leta 2016 obravnavali 11.000 prošenj, med katerimi so sprejeli 28 prosilcev, lani pa je število prošenj naraslo kar za 80 odstotkov.

Med skoraj 20.000 prosilci leta 2017 je bila četrtina Filipincev (4.895 prošenj), sledijo Vietnamci (3.116 prošenj). Med 20 izbranci, ki so jim odobrili status begunca, je pet Egipčanov, pet Sircev in dva Afganistanca. Ministrstvo je razkritje državljanstva preostalih osmih prosilcev za azil zavrnilo zaradi pomislekov, da bi jih lahko preenostavno identificirali.

Še 45 ljudem so oblasti dovolile ostati na podlagi humanitarnih razlogov, med katerimi so večinoma Sirci, Iračani in Mjanmarci, ki se zaradi strahu pred političnim pregonom ne morejo vrniti v domovine, poroča JapanTimes.

Novi ukrepi za zmanjšanje prošenj
Vlada je zaradi rekordnega števila prošenj leta 2017 sredi januarja delovno pravico omejila le za tiste, katerih prošnje obravnava kot pristne in ne le kot prošnje zaradi iskanja zaposlitve, prav tako bodo lahko delali le tisti, ki jih bodo oblasti označile kot begunce z dobrimi nameni (bona fide). Zaradi ukrepa je število dnevnih prošenj januarja padlo za polovico, so sporočile oblasti.

230.000 tujih delavcev v sklopu pripravništva
Japonska pomanjkanje domače delovne sile rešuje tudi s pripravništvi in praksami za tuje študente, ki so nato v državi registrirani kot tuji delavci. V sklopu Tehniškega programa usposabljanja pripravnikov trenutno v državi dela 230.000 tujih delavcev, poroča Japan Times. Zaradi ukrepa so bile japonske oblasti deležne številnih kritik, med drugim tudi iz tokijskega urada za priseljevanje, ki trdi, da se vlada trudi napihniti številke tujih delavcev in tako odvrniti pozornost od zapiranja vrat tujcem.

Med prošnjami niso le iskalci dela
Kljub temu niso med zavrnjenimi prošnjami le prošnje izključno iskalcev zaposlitve. Guardian poroča o zgodbi Jeana, ki je prošnjo za azil vložil leta 2001, ko je pobegnil pred etničnim nasiljem med Hutuji in Tutsiji v Burundiju. Lani so mu oblasti že drugič zavrnile prošnjo, zaradi česar ne sme delati, njegovo gibanje pa je strogo nadzorovano.

Zdaj čaka na odločitev o svoji tretji prošnji za azil. Japonsko označuje za mirno državo, v kateri si želi ostati, Japonce pa za izjemno prijazne ljudi. V Burundi se ne želi vrniti, saj so ga Hutuji, ker ni želel sodelovati v boju proti Tutsijem, vrgli na goreče gume, zaradi česar ima še vedno opekline. Njegova odvetnica Masako Suzuki je ogorčena, da mu japonske oblasti kljub vse večjemu etničnemu nasilju v rodnem Burundiju še vedno niso odobrile prošnje.

"Dvajset ljudi je odločno premalo. Sodeč po naših izkušnjah podpore beguncem bi moralo biti sprejetih veliko več ljudi," je število odobrenih prošenj komentirala Eri Ishikawa z japonskega združenja za begunce, ki pomaga 700 ljudem, večino Afričanom, katerih prošnje so bile zavrnjene.