Vlada je ta teden sprejela zakonodajo, s katero bi lahko življenjsko dobo obstoječih reaktorjev podaljšali prek trenutne 60-letne omejitve.

Tretje največje svetovno gospodarstvo se v celoti odmika od začasne opustitve jedrske energije, ki jo leta 2011 spodbudila katastrofa v jedrski elektrarni Fukušima - Daiči. Ta je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija, med drugim pa obsegala taljenje sredice reaktorjev in izpustov radioaktivnih snovi.

Država, ki ji primanjkuje energetskih surovin, želi na eni strani zmanjšati odvisnost od uvoza fosilnih goriv in s tem preprečiti pomanjkanje električne energije v državi, hkrati pa do leta 2050 doseči ogljično nevtralnost.

Čeprav načrtujejo tudi okrepitev naložb v obnovljive vire energije, pa bo, kot kaže, hkratna uporaba jedrske energije neizogibna. "Jedrsko energijo moramo izkoristiti v polni meri," je nedavno dejal japonski premier Fumio Kišida, ki podpira tudi idejo, da bi obstoječim reaktorjem v primeru, da bo mogoče zagotoviti varnost, podaljšali življenjsko dobo na 70 let.

Po katastrofi v Fukušimi se je japonska vlada odločila za zaprtje vseh reaktorjev v državi in uvedla bistveno strožje varnostne standarde. Trenutno je delujočih 33 jedrskih elektrarn, do sredine decembra pa jih je elektriko proizvajalo devet, s čimer so dosegli cilj, ki si ga je poleti zastavil premier, in sicer kritje približno deset odstotkov zimske porabe energije v državi.

Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal energetski svetovalec Tom O'Sullivan, bo ponovni zagon obstoječih reaktorjev izziv, ker so bili nekateri od njih precej dolgo časa ustavljeni.

Nacionalni nadzorni organ za jedrsko varnost je načeloma odobril ponovni zagon še sedmih drugih reaktorjev, takšnim potezam pa pogosto nasprotujejo lokalne skupnosti. Odkar je vojna v Ukrajini letos sprožila strmo rast cen energije, raziskave sicer kažejo, da se je zadržanost javnosti do oživitve jedrske energije zmanjšala.

Nemška tiskovna agencija DPA je poročala, da je sodišče zaradi varnostnih razlogov v torek zavrnilo zahtevo prebivalcev v bližini jedrske elektrarne Mihama po zaprtju tamkajšnjega reaktorja, ki je star več kot 40 let.

Nova zakonodaja predvideva tudi financiranje naložb za spodbujanje dekarbonizacije oziroma razogljičenja. Do leta 2030 nameravajo proizvesti približno od 20 do 22 odstotkov električne energije iz jedrske energije in 36 do 38 odstotkov iz obnovljivih virov.