Dentsuja, največje oglaševalske agencije v državi, ki jo zdaj preiskujejo zaradi prenaprezanja njenih zaposlenih.

Tadaši Išii je pred dnevi napovedal, da bo odstopil januarja, dobro leto dni po tem, ko si je njegova mlada uslužbenka Macuri Takahaši vzela življenje v spalnici podjetja. Primer, ki so ga japonske oblasti označile kot "karoši" (smrt zaradi preobilice dela), je v državi, znani po marljivih delavcih, vzbudil veliko pozornosti.

"Čezmerna količina dela je nekaj, česar ne bi nikdar smeli dopustiti," je povedal skrušeni Išii novinarjem. "Primer globoko obžalujem in se čutim zanj odgovornega. Prevzel bom polno odgovornost in na januarskem srečanju odbora podal svoj odstop."

Išii je dejal, da obžaluje, da mu ni uspelo urediti delovnih praks podjetja, ki so povzročile smrt Takahašijeve, ki se je Dentsuju pridružila aprila 2015. "Globoko obžalujemo, da nismo mogli preprečiti izčrpanosti nove uslužbenke. Iskreno se opravičujem," je dejal. 24-letna Macuri Takahaši si je v mesecu pred samomorom nabrala več kot sto ur nadur, poroča Guardian. In nekaj tednov, preden si je na božični dan vzela življenje, je na svojih družbenih omrežjih zapisala, da si želi umreti ter da je "telesno in duševno strta".

Pozivi k spremembi kulture dela
Septembra 2016 je urad za delovne standarde ugotovil, da je njen samomor posledica stresa zaradi dolgih delovnikov. Japonska se sicer že leta skuša spopasti s problemom "karošija", oblasti pa ugotavljajo, da se vsako leto zaradi stresa, povezanega s službo, ubije okoli 2.000 Japoncev, medtem ko jih še več umre zaradi srčnih napadov, kapi in podobnih razlogov, povezanih s preobremenjenostjo.

Smrt Macuri Takahaši je na Japonskem sprožila nove pozive, naj država končno spremeni svojo kulturo dela, ki pogosto sili uslužbence, da oddelajo čezmerno število nadur, da bi s tem izkazali zvestobo podjetju. Dencujeve zloglasno delovne zahteve so že dolgo tarča kritik, novembra pa jih je tudi obiskala inšpekcija zaradi sumov, da so prekršili zakon o delovnih standardih. Prejšnji teden je ministrstvo za delo zaradi suma, da so pognali Takahašijevo v smrt, ovadilo tako podjetje kot tudi enega od izvršnih direktorjev. V odgovor na kritike je podjetje na sedežu v Tokiu zdaj začelo ugašati luči ob 22. uri, da bi tako uslužbence spodbudili k odhodu domov.

To ni bil prvi tovrstni primer v Dentsuju — leta 1991 si je življenje vzel njihov 24-letni uslužbenec Ičiro Ošima, kar je bil sploh prvi uradni primer samomora, povezanega s čezmernim delom na Japonskem. Ošima 17 mesecev ni imel niti enega prostega dne, pred svojo smrtjo pa je spal manj kot dve uri na noč.

Zloglasni "karoši"
Japonska vlada je oktobra izdala svojo prvo belo knjigo o "karošiju", v njej pa navedla, da kar petini delavcev v državi grozi smrt zaradi čezmernega dela. Raziskava je še pokazala, da kljub poskusom nekaterih podjetij, da bi vzpostavili boljše ravnotežje med delom in zasebnim življenjem, japonski zaposleni še vedno preživijo na delovnem mestu precej dlje kot njihovi vrstniki v drugih državah. 22,7 odstotka podjetij, zajetih v raziskavi med decembrom 2015 in januarjem 2016, je priznalo, da si kar nekaj njihovih uslužbencev nabere več kot 80 nadur mesečno, kjer je postavljen prag, ko človeku grozi smrt zaradi izčrpanosti.

Zaradi čezmerne osredotočenosti na kariere japonskim uslužbencem ostane tudi premalo časa za družinsko življenje, kar je v zadnjih desetletjih privedlo do kritičnega upada prebivalstva. Mnogi od tistih, ki so najbolj preobremenjeni, so mladi, neizkušeni uslužbenci, predvsem ženske, ki sprejmejo začasne položaje z obeti rednih pogodb in varnosti, a jim na koncu ostanejo le nadure, brez jasne poti proti napredovanju. Problem je postal tako pereč, da vlada ponuja celo odškodnine svojcem tistih, ki umrejo za posledicami "karošija", poroča Christian Science Monitor (CSM).

Prejšnji teden, na prvo obletnico hčerkine smrti, je mama Macuro Takahaši dejala, da upa, da bo tragični primer "spremenil zavest vsakega delovnega človeka na Japonskem".

A, kot še opozarja CSM, je upanja bolj malo, saj je "karoši" vdelan v japonsko kulturo, velik del nadur pa je opravljen prostovoljno, kar pomeni, da tudi reforme, o katerih se zdaj pogovarjajo, trenda najverjetneje ne bodo obrnile. Zato nekateri strokovnjaki menijo, da je potreben predvsem korenit remont strukturiranja japonskega življenja in obrat vrednot od dela v družino, konjičke in dejavnosti, ki lahko krepijo gospodarstvo, hkrati pa očistijo narod obsedenosti s čezmernim delom.