Jedrska napada na Hirošimo in Nagasaki avgusta leta 1945 sta terjala 210.000 življenj. Foto: EPA
Jedrska napada na Hirošimo in Nagasaki avgusta leta 1945 sta terjala 210.000 življenj. Foto: EPA
Zaradi grenke izkušnje Japonci odločno nasprotujejo jedrski oborožitvi. Foto: EPA

Japonska je doslej edina država, ki je doživela napad z jedrsko bombo in Fumio Kjuma je prepričan, da je bilo to nujno, saj so ZDA s tem preprečile vdor sovjetskih sil v azijske države. Hkrati meni, da se napada ni dalo preprečiti, saj so ZDA verjetno presodile, da lahko s tem izzovejo hitro japonsko predajo in s tem onemogočijo Sovjetski zvezi, da bi Japonski napovedala vojno. Kjuma je še dejal, da Američanom ničesar ne zameri.

Zaradi ministrovih besed so že protestirale žrtve napadov na Hirošimo in Nagasaki ter opozicijske stranke, medtem ko je premier Šinzo Abe skušal zmanjšati pomen izjave in dejal, da je Kjuma le pojasnil ameriško stališče v takratnih časih. Abe je tudi zagotovil, da Japonska ostaja zavezana odpravi jedrskega orožja. Kjuma je pozneje omili svojo izjavo in dejal, da sta bili jedrski bombi tragedija in da vsekakor ni mislil opravičevati napada.

Dva napada v treh dneh
Prvi jedrski napad v zgodovini se je zgodil 6. avgusta leta 1945, ko je ameriški bombnik Enola Gay odvrgel bombo z vzdevkom Mali fantek na Hirošimo. Od 350.000 prebivalcev v mestu jih je takoj in v naslednjih mesecih umrlo 140.000, najmanj 100.000 pa jih je pozneje zbolelo. Le tri dni po napadu na Hirošimo so ZDA vrgle še jedrsko bombo na Nagasaki, kjer je takoj umrlo 27.000 ljudi. ZDA so z napadoma dosegle svoj namen in Japonska se je predala 15. avgusta.

C. R.