Nemški poslanci so ta teden potrdili zakon o kriminalistični policiji, ki mu nasprotujeta tako javnost kot tudi opozicija, predvsem zato, ker uvaja nekakšno drugo obveščevalno službo.

Tej naj bi med drugim ob sumu namere hudega kaznivega dejanja oz. terorističnega napada bilo dovoljeno tajno nadzorovanje in pregledovanje osebnih računalnikov, poroča RTV-jev dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin.

Brskanje po računalnikih in kamere
Za "nemški FBI" si je notranji minister Wolgang Schäuble prizadeval že dolgo, zdaj pa bo, kot kaže, postal praksa. Kriminalisti ne bodo začeli raziskovati šele, ko se bo kaznivo dejanja že zgodilo, ampak ga bodo, predvsem teroristične napade, poskušali preprečiti že vnaprej. Pod določenimi pogoji bo dovoljeno tajno brskanje po osebnih podatkih na računalnikih, stanovanja bodo lahko nadzorovali tudi s kamerami.

Kot pravi notranji minister, so taki ukrepi zaradi vse večje grožnje terorizma in novih komunikacijskih poti, ki jih uporabljajo teroristi, nujni, če želijo zaščititi državljane. "To ni napad na pravno državo, ampak obramba pravne države," je prepričan Schäuble, ki dodaja, da so ob tem poskrbeli za dovolj velik pravni nadzor.

S tožbo proti zakonu?
"Nehati moramo našo pravno urejeno državo predstavljati na način, da si mladi predstavljajo, da uporabljamo metode Stasija, počnemo pa ravno nasprotno, saj branimo svobodo," pravi minister, a že velika koalicija ni bila povsem enotna, predvsem nekateri socialdemokrati so opozarjali na to, da zakon meša obveščevalne in policijske naloge ter da je zaščita nekaterih skupin, npr. pravnikov, zdravnikov in novinarjev, nezadostna. Vsi njihovi podatki, pa tudi vsi preostali osebni podatki osumljencev, bodo namreč pod določenimi pogoji dosegljivi policiji.

"Dobili bomo nemški FBI in policijo, ki ima svojo obveščevalno službo, kar je popolnoma nesprejemljivo," pravi Wolfgang Wieland iz stranke zelenih, liberalci pa napovedujejo celo tožbo pred ustavnim sodiščem, med drugim zato, ker v izrednih primer za tajno preiskavo ni potrebna odredba sodišča.

Zakon mora zdaj potrditi še zgornji dom parlamenta Bundesrat, kar naj bi se zgodilo še letos, vlada namreč želi, da bi začel veljati že z začetkom leta 2009.

K. S.